Narava

Klopavzarji

Včeraj smo skočili po čemaž, da ga bomo lahko dodajali omakam za testenine in riž. Dnevi so tako dolgi, da nas povsem zavede in povratek domov je vedno absolutno prepozen za oba ščinkavca.

IMG_8131

Mater, če ne bi novodobni kmetje tako močno uničili in onesnažili travnike, robove gozdov in potočke, bi se bilo tako prijetno igrati ob vodi, tako pa je zadrževanje ob obmestnih gozdičkih in potočkih le gnil kompromis, pri katerem ti gre včasih na jok, včasih na kozlanje.

IMG_8111

Zadnje čase ugotavljam, da me je v življenju močno strah dveh stvari. Eno so plazovi, s katerimi sem se nekoč od blizu spoznal in si tega res ne želim več. Ampak ta strah je glede na moje udejstvovanje v zasneženih gorah v zadnjem obdobju statistično tako majhen, da me bo prej zadel meteorit, kot me bo odnesel plaz.

IMG_8150

Veliko bolj prisoten pa je strah glede klopov. Včeraj smo jih že pobasali, pa smo bili le dobro uro v gozdu. Zadnja leta jih dobimo celo na domačem vrtu. In vedno se sprašujem, ali je kakšen od njih okužen z borelijo. Katastrofa. Še narava mi hoče povedati, da je bolje, da gremo v mesto, v nakupovalni center, kot v gozd.

IMG_8153

Za vse fore na tem svetu najdejo neko rešitev, za klope pa ne. A kdo ve za kakšno pametno rešitev (razpršila in oddajnike že uporabljamo)?

IMG_8128

Navdih

Kaj me v življenju resnično navdihuje? Kaj je tisto, kar mi spravi kocine pokonci, kar mi odpre dušo?

foto_arhiv_TNP-846

Brez dvoma to niso materialne stvari, ni računalnik, telefon, to niso športni dogodki preživeti pred televizijo, niso politični govori, reklame, ni avto, niso moderna velemesta, niso hoteli, niso množične prireditve in še kaj.

foto_arhiv_TNP-838

Kaj torej, kaj je tisto poleg človeške topline, hčerkine navihanosti, sinovega nasmeha, ženinega objema in prijateljskih stiskov rok?

foto_arhiv_TNP-1292

Navdihujejo me najbolj preproste stvari, vsako leto me navduši prvi sneg, vsak dan na poti v službo zrem v hribe kot v bogove, vsak dan so drugačni, navdihujejo me jutra, prebujanje sonca in večeri, ko žarijo barve neba. Navdušujejo me oblike narave, pokrajina, kamen, voda, gozdovi, cvetje, živali. Vedno znova se čudim in se sprašujem, kako je mogoče, da narava lahko ustvari to in ono, kako to ustvari, zakaj ustvarja. Zadnjič me je popolnoma navdušil komet nad Uralom, vsako leto me navduši prebujanje pomladi in tišina ter mir s čudovitimi barvami v jeseni. Ko sonce boža tvoj obraz, ko dežne kaplje padajo na čelo, ko veter prepiha možgane, takrat čutim, da sem in smo, ljudje namreč, del narave. Občutek, ko se po celodnevni turi vrneš s hribov v dolino in pod mogočnimi vrhovi spiješ nekaj požirkov bistre studenčnice, se ne more primerjati z vsemi ustekleničenimi vodami na tem svetu skupaj. Takrat začutiš v sebi živalsko prvinskost, takrat si podoben medvedu, ko pride pit k vodi, slonu, srni, levu in ostalim. Že davno nazaj sem spoznal in začutil, da v hribe ne hodim zaradi osvojitve vrhov, ampak zato, ker je tam tako lepo, ker lahko vidim tisto, kar od spodaj ne morem, ker začutim mogočnost narave in jo zato spoštujem.

foto_arhiv_TNP-863

Seveda me navdušuje tudi čudovita glasba, malokrat pa tudi druga umetnost, predvsem zaradi mojega neznanja. Navdušen sem nad kulturo prvinskih, kmečkih, nomadskih narodov. Mesta, razen izjem me pustijo hladnega, ravnodušnega.

foto_arhiv_TNP-1092

Navdih se mi zdi za življenje, ki ga danes živimo, zelo pomemben. Odtujeni smo od narave, izgubljeni v zmedenem materialnem svetu, kjer nam misli vodi denar. Navdih je tisto, kar nam požene kri po žilah ali nas umiri, kar nas žene, da smo aktivni, da dihamo, da smo. Brez navdiha smo živi mrtveci. Bodimo hvaležni za navdihe in za vse, kar nam ponuja narava in človeška kultura.

Brglez

Brglez, plezalec na naši češnji.

20130112-IMG_5138

Verjetno je odveč govoriti o tem, kako pomembno je na vrtu okrog hiše (če jo le imate) imeti čim več, čim bolj naravnega okolja. To je zagotovilo, da bo vaš vrt, pa čeprav živite v mestu, ob cesti, infrastrukturi, zelo raznolik in pester, tako po rastlinski kot živalski sestavi. Na ta način omogočate številnim vrstam, da preživijo tam, kjer drugače ne bi imele veliko možnosti. Prevečkrat vidim, da ljudje vrt urejajo tako, da je pestrosti čim manj (trava in kakšna jablana, …) ali pa čim več (tujerodne vrste, rože, …). Najbolje je, da so na vrtu rastlinske vrste (drevesa, grmovja, rože), ki izhajajo iz tega okolja. Te bodo najlažje preživele, nudile pa bodo življenjski prostor številnim živalskim vrstam. In ne bodimo hudi na kakšno žival, ki na videz dela veliko škodo, saj na drugi strani skoraj vsaka dela tudi koristne stvari. Bodimo veseli, če je še kaj živega okoli nas. To pomeni, da bomo tudi mi še dolgo živeli.

20130112-IMG_5151