Narava

Novoletno darilo

Po nekaj letih (recimo cca. 4 letih) sva si z Bojano privoščila samostojno turco v hribe. Sama! Sej sva skočila kam za urco, dve, tokrat sva si jih vzela več. Naredila sva krog iz Gozda čez Tolsti vrh, po grebenu na Kriško goro in po pastirskih poteh nazaj v Gozd.

20121229-IMG_4408

Spremljali so naju pomlad,

20121229-IMG_4412

Triglav,

20121229-IMG_4418

Storžič,

20121229-IMG_4443

razgledi.

20121229-IMG_4450

20121229-IMG_4471

20121229-IMG_4472

Se mi zdi, da je poleg razgibanja in dihanja svežega zraka, razgled tisto, zaradi česar hodim v hribe. Ko zviška gledaš na udobje, na dom, na vsakdanje življenje. To je lep občutek.

20121229-IMG_4470

Na poti sva splanirala nekaj ciljev, upava, da nama jih uspe izvesti.

20121229-IMG_4480

Ja, včerajšnji čudovit dan je bilo pravo novoletno darilo.

20121229-IMG_4481

Otlica in njeno okno v svet

Pa smo šli tudi mi, v Otlico in na ogled Otliškega okna, naravne vrednote, ki ni le zanimiva geološka in geomorfološka posebnost, ampak je lepa na pogled, v mislih pa spodbuja domišljijo.

20121117-DSC_0361

Otlica je majhna, razložena vasica, skrita za kraškim robom. Tu so doma kraji, kjer je tudi burja našla svoj dom. Kraški rob je v bistvu geološko čudo, strma pregrada med zakraselo Trnovsko – Nanoško planoto in spodaj ležečo flišno vinorodno Vipavsko dolino. S severa so zaradi nastajanja Alp in širjenja prostora pritiski narinili pakete apnenčevih kamnin na južneje ležeče flišne kamnine. Nastal je kraški rob, brez katerega ne bi bilo burje in klenih ljudi v dolini vetra.

20121117-DSC_0270

Kraški rob ne zaznamuje teh krajev le po obliki pokrajine, naravnih danosti, temveč je tukaj prava vremenska mineštra. Mešanje zraka z notranjosti Slovenije in toplih morskih sapic ter mogočne skalne stopnje kraškega roba ustvarja burjo, ki nabere hitrost na strmini in se zaganja po dolini. Ko pa zapiha blagi jugozahodnik, takrat je več ljudi v zraku, kot na tleh. Tudi včeraj, tudi včeraj!

20121117-DSC_0307

20121117-DSC_0321

Otliško okno s kraške strani sramežljivo mižika skozi bukve. Draž tega naravnega okna je predvsem v njegovi imenitni lokaciji in dejstvu, da se lahko sprehodiš skozenj. Večina naravnih oken, tudi Otliško, nastane ob prelomih, razpokah, kjer zaradi zdrobljenosti kamnin narava tisto manj odporno vzame, tisto bolj odporno pa pusti, da le počasi prepereva.

20121117-DSC_0284

Kamorkoli pogledaš naokrog, kamen, bukve, par smrek, pa spet kamen, bukve in poredko travnik, pašnik. Tu moraš imeti presneto rad kamen.

20121117-DSC_0259

20121117-DSC_0266>

Bil je lep, kratek izlet, primeren za vsakogar, leta niso važna, važna je volja in motiv za doživetja.

20121117-DSC_0339

20121117-DSC_0371

Čadrg

Sobota zjutraj ob 8.30. Lep vikend pred nami, ponedeljek dopust. Zemljevid na mizi. Kam? Lepenatka, Otlica, Slemenova špica, Velika planina, Kekčeva dežela? Vsak dan nekam. Vsak dan nazaj domov? Ne!

20121021-DSC_0809

20121021-DSC_0814

Tolminka

Gremo za tri dni. Bojana reče Čadrg. Že dolgo na spisku, ki je v glavi, ni pa na papirju. Pakiramo. V dobri uri smo že na poti na Tolminsko. Baška grapa, lepa, čudovita. Se bomo ustavili nazaj grede. Pokličem sodelavko Marjeto, ki se je preselila iz Radovljice v Čadrg. Ste doma? Nismo, pridemo popoldne, pridite, boste spali pri nas. Ne vem, mogoče. Pokličem starega prijatelja, Božo, stanuje v Bači pri Modreju, mogoče lahko spimo pri njem. Ga ni doma, ima tekmo na Gorenjskem. Oglasite se v ponedeljek. OK.

20121021-DSC_0916

Naši prijatelji iz Čadrga

20121021-DSC_0890

Njihov dom

Ustavimo se v dolini Tolminke, v Pologu. Srečamo sodelavca Gorazda, partnerja Marjete, skupaj živita v Čadrgu. Se vidimo zvečer. Uživajte. In smo. Letanje sem in tja, piknik, obisk Javorce.

20121020-DSC_0605

20121021-DSC_0823

Javorca

Zvečer pridemo v Čadrg, zanimivo ekološko vas. Sončni pomol nad dolino Tolminke. Z razgledom na Rdeči rob. S kravami na pašnikih, s sirom in skuto v sirarni. S prijaznimi ljudmi. Ustavil se je čas, ne slišimo avtomobilov, ki jih vsak dan poslušamo doma ob avtocesti. Mir, sprehodi, razgledi, pogledi, pogovori, smeh. Marjeta kuha, mi se sladkamo. Težko se primerno zahvalimo za gostoljubnost. Ne gre, ne znamo.

Čadrg

20121021-DSC_0737

20121021-DSC_0740

20121021-DSC_0855

20121021-DSC_0858

Naslednji dan prespimo pri Lovrču, največji kmetiji v vasi. Gaja in Nejc nepremično gledata, kako molzejo krave, kako delajo sir. V ponedeljek gremo nazaj, v Baško grapo, nad njo, v Stržišče in Kal, piha. Škoda, pa tako nezemeljsko lepo je tam. Zvečer pridemo nazaj v Kranj, domov. Preskok je hud. Promet okoli nas ubija duha, ampak teden gre naprej, služba, otroci zbolijo, ni časa za razmišljanje, kako je nekje lepše kot drugje. Pa Blaš, bratranec, dobi sina, prvorojenca, objem, pivo, druženje. Novo življenje, nova doživetja.

Nad Baško grapo

20121022-DSC_0964

20121022-DSC_0986