Triglavski narodni park

Wide angle fun

I love Sigma lenses. They hardly ever disappointed me. And they have some really nice toys, like 12-24mm wide angle (on full frame). Today I took my Sigma 12-24 on a walk in Pokljuka forest. It’s a joy using it and it’s a joy seeing the results.

20130813-IMG_5603

20130813-IMG_5610

Why using extreme wide angle lenses in a forest? I think this is the only way to show the real impressions of the forest that you can feel when you are out in the field.

20130813-IMG_5612

20130813-IMG_5617

Stoječe vode Doline Za jezeram

Preden se lotite branja objave, si je dobro prebrati objavo o nastanku doline (http://www.fotogaja.si/?p=2475). Razumevanje bo lažje. V Dolini Za jezeram se je čudežno ohranilo sedem stalnih jezer, ki jih spremlja še nekaj mlak, ki čez suho obdobje leta presahnejo. Jezera so kot oaze sredi kamnite puščave in zaradi tega tudi toliko večja in lepša paša za oči. Jezera si sledijo kot po stopnicah, od najvišje ležečega Jezera pod Vršacem (1993m), do najnižjega Črnega jezera (1325m). Čeprav logično slutimo, da se po vsej verjetnosti voda pretaka od najvišjega jezera do najnižjega in naprej v Savico, pa tega na površini ni opaziti. Površinskih tokov na kraškem apnenčevem površju ni, vsa voda se pretaka pod površjem. Hidrološke povezave pod površjem pa so zaradi tektonike (prelomi, razpoke, gube), strukture kamnin (vpadi plasti) in kemične zgradbe (prepustnost) tako zapletene in predvsem nedostopne, da je nemogoče rekonstruirati tok podzemne vode. S sledilnimi testi in izotopskimi meritvami so sicer dokazovali povezave med jezeri, na podlagi katerih je jasno le, da so nekatera jezera bolj, druga pa manj medsebojno povezana, nekatera pa sploh ne.

Jezero pod Vršacem

20130722-IMG_3574

20130722-IMG_3583

Mlaka v Laštah, v ozadju Jezero pod Vršacem

20130722-IMG_3572

Rjavo jezero

20130722-IMG_3601

20130722-IMG_3605

Zeleno jezero

20130722-IMG_3608

20130722-IMG_3610

Jezero v Ledvicah

20130722-IMG_3440

20130722-IMG_3472

20130722-IMG_3477

20130722-IMG_3660-2

20130723-IMG_3764

Močivec

20130722-IMG_3383

Dvojno jezero (peto in šesto jezero)

20130722-IMG_3378

20130722-IMG_3369

20130722-IMG_3367

20130722-IMG_3365

20130722-IMG_3377

20130722-IMG_3360

Črno jezero

20130722-IMG_3314

20130722-IMG_3322

20130723-IMG_3847

20130723-IMG_3854

20130723-IMG_3906

20130722-IMG_3310

Morsko okolje v Dolini Triglavskih jezer

Gorništvo, planinstvo, pohodništvo ali kakorkoli že temu rečemo, lahko doživljamo tudi drugače kot hojo od točke do točke, ene planinske postojanke do druge, osvajanja vrhov in občudovanja lepot ter uživanja razgledov. Z naštetim sicer ni prav nič narobe, celo nasprotno. Pa vendar lahko z opazovanjem okolice, oblik površja, rastlinstva in živalstva ter razumevanjem prepleta vseh neživih in živih elementov v gorah, našo gorniško avanturo doživimo poglobljeno. Pri tem nam pomaga znanje iz šolskih klopi, zapisi iz vodnikov, knjig, znanje prijateljev, znanstvenikov, turističnih publikacij. A tu nastane po mojem mnenju bistveni problem celotne zgodbe. In sicer, kako interpretirati, predstaviti fenomene v naravi na način, ki bo vsakomur razumljiv, zanimiv in nenazadnje poučen. Težko! Znanstveni jezik pretvoriti v poljudno obliko je umetnost. Tako suhoparne teme, kot so kamni, tektonika, površinske oblike, relief in podobno opisati na način, ki bo človeka prepričal, da bo to sploh prebral ali poslušal, je resnično težko. Lažje je z rožami in živalmi. Na srečo pri interpretaciji lahko veliko pomaga fotografija.

LAHKO KAMEN NASTANE V VODI?

20130722-IMG_3323

Odgovor je seveda da, še več, kamen se lahko celo rodi iz vode same. Voda namreč v sebi nosi toliko raztopljenih snovi, da lahko z njihovim izločanjem gradi kamnine (se še kdo spomni vodnega kamna na strojih v gospodinjstvu?). Če bom v naslednjih objavah skušal pokazati in opisati naravne znamenitosti doline Za jezeram, potem moram nekje začeti in kje drugje kot pri tem, kaj gradi podlago, na kateri danes kraljujejo jezera v dolini in gore nad njimi. Veliko ljudi je prepričanih, da so kamnine, ki danes gradijo naše gore, nastale prav na tem območju, torej da je tukaj pred toliko in toliko leti obstajalo morje. Resnica je daleč od tega. Dolino Za jezeram gradijo skoraj v celoti apnenci, torej kamnina, nastala v morju, vendar daleč stran od kraja, kjer jih danes opazujemo, celo tisoč kilometrov stran. V današnjo lego so jih premaknile tektonske sile, tiste, ki povzročajo stalno premikanje tektonskih plošč. Kako pa vemo, da so kamnine v dolini Za jezeram apnenci, da so nastale v morju?

SI ZA PLAVANJE V DOLINI TRIGLAVSKIH JEZER?

20130722-IMG_3515

Namesto plavanja v jezerih, v katerih lahko zaradi izredno občutljivega ekosistema, ki je skoraj popolnoma zaprt in brez vplivov okolice, z vnosom nezaželenih snovi škodiš jezerskemu okolju, si raje privošči skok v več kot 200 milijonov let star ocean, poln amonitov, polžem podobnih živali, ki so že izumrle. V do 100m globokem oceanu si lahko brezskrbno ogledaš raznovrstnost oblik njihovih hišic.

20130722-IMG_3540

Ker so bili amoniti morske živali, je jasno, da je torej apnenec kamnina, nastala v morju. Drugje v naših hribih boš srečeval školjke, pa tudi korale in druge morske živali. Poznavalci se dokopljejo celo do rib, morskih ježkov in drugih bolj skritih fosilov, velika večina pa je očem skrita in jih lahko opazujemo le pod mikroskopom.

Še nekaj nas opozarja na to, da so kamnine v Dolini Triglavskih jezer nastale v morju, takim kamninam pravimo tudi sedimentne kamnine.

BI KDO REZINO TORTE?

20130722-IMG_3580

Plasti apnenca, v tem primeru v zahodni steni Velikega Špičja, kažejo na odlaganje sedimenta na morskem dnu. Ena plast je obdobje odlaganja, črte med plastmi pa kažejo na kratko obdobje, v katerem se sediment ni odlagal. Ena plast predstavlja dobo nekaj tisoč let, tako da si lahko približno predstavljate čas nastajanja kamnin. Posebej, če pomislite še na to, da ljudje vidimo le plasti, ki so na površju, torej od dna doline do vrha gore. Seveda pa se plasti kamnin nadaljujejo tudi pod površjem, tudi kilometre in kilometre pod njim. Tudi nad današnjimi vrhovi je bilo v preteklosti še ogromno, več sto metrov, morda tudi kilometrov debelih skladovnic kamnin, ki jih je erozija že odnesla v dolino (melišča, prodnati zasipi dolin, …).

Povsod v apnencih ali dolomitih ni videti plasti. Takim apnencem pravimo masivni apnenci. Njihova neplastovita oblika kaže na to, da med odlaganjem sedimenta na morsko dno ni prihajalo do obdobij, v katerih se sediment ne bi odlagal, kot je to praviloma pri plastovitih apnencih. Dolina Za jezeram nam ponuja šolske primere opazovanja plastovitih in neplastovitih, torej masivnih apnencev. Na zahodu in dnu doline prevladujejo plastoviti, na vzhodu (greben Zelnaric in Tičarice) pa masivni.

20130722-IMG_3621

 V ospredju plastovit apnenec na dnu doline, v ozadju masivni apnenec Zelnarice

Ob sprehodu po planinski poti, nedaleč stran od Koče pri Triglavskih jezerih boste pohodili še eno geološko posebnost doline. Iz rdečkastega apnenca bodo v vas zrle številne rjave oči.

20130722-IMG_3393

Rjavi krogi so zarjaveli mangan (oksidiran mangan, podobno kot rja pri železu). Mangan se je nad dnu precej globokega morja zbiral v koncentričnih krogih in se na nekaterih mestih v Slovenskih gorah nakopičil v kar velikih količinah. V istih plasteh na Begunjščici so ga dolga leta kopali in ga na Jesenicah predelovali v železovo-manganovo jeklo. Ni odveč povedati, da so prav na Jesenicah bili prvi na svetu, ki so manganovo jeklo naredili, danes pa je to standard za vse “žlice” bagerjev in drugih delovnih strojev.

POBARVANKA?

20130722-IMG_3508

Še par besed o barvi. Nekako imamo v glavi, da so apnenci beli, sivi, torej svetlih odtenkov. Velikokrat je res tako. Svetli toni apnencev so posledica prezračenega, s kisikom bogatega morskega okolja, v katerem se je apnenec odlagal. Ne boste verjeli, ampak mnogo apnencev je lahko popolnoma črne ali vsaj zelo temno sive barve, kar dokazuje, da so ti nastali v zaprtih, redukcijskih (s kisikom siromašnih), lahko tudi globokih morskih okoljih. Apnenci so lahko tudi različnih barv, rožnati, rdečkasti, zelenkasti. Barvitost apnencev dajejo različni minerali, organske snovi ali druge primesi, največkrat pa gre za različne železove okside. V dolini Za jezeram se lahko čudovito opazuje menjavanje sivega in rdečkastega apnenca.

20130723-IMG_3731

20130723-IMG_3732

Še nekaj fotomateriala:

20130722-IMG_3534

20130722-IMG_3586

20130723-IMG_3742