11
2015Večkrat sem hotel že to napisati, pa nikoli ne najdem pravih besed in primerno kratkega besedila. Vem, da smo ljudje različni in imamo različne potrebe, a vseeno ne razumem, kam gre dandanes turizem. Že res, da se vsepovsod sliši mantra zelenega, naravi prijaznega turizma, a sem nezaupljiv. Ker vidim tudi in predvsem drugo plat. Vidim, kako ljudje na veliko odhajajo v Egipt, Turčijo, … pa da ne naštevam. V hotele, v brezdušni svet instant turizma. Tudi v t.i. zelenem turizmu se ponudniki trudijo biti bolj kičasti od kičastega. Glamping, leseni nadstreški za šotore, hišice na drevesih, vse spedenano v “kao” naravnem okolju. Imam občutek, da je tukaj bolj tekma marketinga, kot iskrene ponudbe preživljanja prostega časa oz. dopusta v naravi. Zadnjič smo bili z družino ob Savi Bohinjki, le nekaj minut stran od Bleda. Kakšen krasen občutek, ko resnično doživiš nekaj še povsem pristnega, povsem naravnega, kjer se peščena obala reke spreminja ne le vsako leto, ampak po vsakem večjem deževju. Še ne dober teden nazaj smo bili npr. v Črni gori, kjer se mi obala prav smili. Kapital se je zasidral na samo obalo in uničil vse, kar je lepega bilo. Saj je prav, da so nastanitve, da so tudi hoteli, ampak ne na plažah. Plaže naj se ohranijo, hoteli pa naj bodo v zaledju. Ljudje se morajo potruditi za doživljanje lepote, to vedo vsi stari ljudje. Zakaj so naši generaciji to vzeli, zakaj so najlepše plaže na Jadranu zasrali z betonom. Še vedno se spomnim Zrč na Pagu, kjer ni bilo ničesar, le čudovita naravna plaža. To je več vredno, kot 100 hotelov in restavracij. Trenutno se to smešno sliši, ampak sem prepričan, da imam prav.
Za prava doživetja se je potrebno potruditi
Naravno okolje ni blago za trgovinsko prodajo. Naravno okolje je prostor za kvalitetno preživljanje prostega časa. Kjer še lahko doživiš mir, slišiš petje ptic in žuborenje potoka. Kjer ni na vsakem koraku neka prireditev, glasba, nemir, … To že vsak dan poslušam v mestu, v našem vsakdanu. Višek vsega so postali kampi, kjer se bom kmalu vprašal, če je to še kampiranje. Vsaka parcela ima že vodo, elektriko, Wi-fi, vsak kamp bazen, otroška igrala, animacije, … Tam, kjer so pavšalisti Slovenci, pa še svoje vrtove, ograje, nadstreške, kurišča, … To je brezveze. To niso kampi, to so spedenana naselja z vrhunsko ponudbo. Grem zato v kamp? Ne. Povrhu je potrebno “parcelo” rezerivrati sredi zime. Katastrofa. V moji glavi in očeh naj bi bil kamp pač prostor, kjer lahko postaviš šotor in doživiš prvinskost tiste narave ali kraja. S čim manj infrastrukture. To je bistvo.
Doživljanje narave je lahko najglobja izkušnja
Mi je pa kristalno jasno, da se ponudba spreminja glede na povpraševanje. Zato tudi vem, da se nima smisla boriti proti ali preveč sekirati. Sem pač del manjšine, ki ne razume tega dogajanja.
10
2015Evo, trenutno je pomlad na vrhuncu. Če te dni nisi bil vsaj malo v gozdu, na travnikih, v hribih, … Noro lepo je. Zato, da se bo pozimi lažje prebiti čez prehlade, nahode in podobne nevšečnosti, smo danes nabrali nekaj smrekovih vršičkov, nekaj regrata in nekaj drugih travniških rožic za čaje. Le toliko, kolikor potrebujemo. Super smo se imeli.
Ne vem, če počnete to tudi s svojimi otroci, mi vedno, kadar je le mogoče. Namreč, ko se na liste nabere rosa ali ostanejo kapljice od dežja, takrat si žejo gasimo s temi kapljici in povem vam, da je to tako veselje, kot bi jim dajal čokolado. Naš tamal tako uživa, da ga je z veseljem gledati.
06
2015Še nekaj utrinkov z našega prvomajskega potepanja po Jugi. Mostar ima krasno staro jedro in dušo, Dubrovnik je itak zvezda Jadrana, Kotor je daleč najlepši del Črnogorske obale, Budva se mi smili, Ada Bojana je plaža, ki nima konca, Skadarsko jezero je zeleni raj, pogled z Lovčena v Kotor pa jemlje dih. Drugače pa znam po tem kratkem potovanju pravljico Pekarna Mišmaš gladko na pamet. Svetlanine otroške stvaritve so nasploh svetlobna leta pred ostalimi klasičnimi pravljicami, ki so v bistvu celo grozne, strašljive in brez pravih sporočil.


























