05
2014Pogosto razmišljam o tem, kako nekaj, kar je meni osebno tako samoumevno, razložiti nekomu, ki mu ni. Kako npr. razložiti na kratko, nesuhoparno, brez navajanja podatkov, kako deluje narava, kako nastane soteska, zakaj je tako globoka, … Kako to povedati turistu, kako mladim, …?
Interpretacija je sicer lahko povsem enostavna, lahko pa zelo težka. Večina interpretacijskih tabel v naravi je bila narejena tako, da se je iz strokovne literature prepisalo najpomembnejše podatke. To je bilo to. Nekatere table so celo zelo “posrečene”, saj so postavljene npr. ob sotočje, na tabli pa je tudi fotografija sotočja?!? Torej obiskovalec na tabli vidi tisto, kar je v naravi. Čudovito.
Osebno me najbolj zanima tisti del interpretacije, ki vabi ljudi v naravo. Torej opis dela narave na način, da človeka prepriča v ogled. V sami naravi pa sem pristaš čim manj “smetenja” s tablami, oznakami in podobnim. V naravi je predvsem potrebno ljudem omogočiti doživljanje, občutenje. Strokovno vodenje je odličen dodatek. Za tiste, ki jih zadeva še podrobneje zanima, pa mora biti na voljo poglobljena literatura (vodnički, brošure, zloženke, knjige, …). Ni potrebno, da vsak obiskovalec brezplačno dobi zloženko. To je še eno “smetenje” več.
Razmišljal sem torej, kako privabiti ljudi, da bi obiskali korita Mostnice v Bohinju. Tule je primer, ki je le začetek razmišljanja in ena od možnih interpretacij.
Korita Mostnice – dotik divjine / Mostnica gorge – touch of wilderness
Korita Mostnice ponujajo dotik divjine na prav poseben način. Na poti skozi korita ponekod divjino le slutimo, drugje slišimo, spet drugje zremo vanjo z ozkega mostu, večkrat pa se jo lahko dotaknemo. Mostnica je namreč na svoji poti različno divja, v ožjih delih povsem nedostopna in strašljiva, na širših delih pa neverjetno krotka in nepredstavljivo lepa. Medtem, ko lahko iz njenih prodišč in belih skalnih plošč pijemo kristalno čisto vodo ali namakamo vroča stopala, se korak naprej njen prijazni obraz skrije v meglice 50 metrskega zbrušenega kamnitega zidu, ki odpira vrata le toliko, da skozenj steče ta alpska lepotica, umetnica brez primere.
Voda je večni umetnik, neustavljivo preoblikuje površje. Mostnica je izoblikovala in še vedno preoblikuje korita kot največji kipar, s svojo močjo, spretnostjo in orodjem. S seboj nosi kamenje, pesek in mivko, s katerim brusi, lušči, poglablja, širi in gladi podlago. S spoštovanjem lahko opazujemo njeno delo, nenehen boj vode in kamna.
04
2014Če si prepričan, da bi se rad naučil fotografirati, potem je prvi korak, da prestaviš način fotografiranja na fotoaparatu na “M”, kar pomeni, da je potrebno vse nastaviti ročno.
Na ta način bo učenje najhitrejše, čeprav se na prvo žogo zdi, da je to nemogoče.
Če imaš nastavitve na “Auto” ali “P”, potem se nič ne sprašuješ, vse naredi aparat. Če pa imaš nastavljeno na “M”, potem se boš pred fotografiranjem nujno moral vprašati, kako nastaviti čas, zaslonko, ISO, …
Uživajte.
01
2014Kratek izlet v novembrsko Vojvodino je bil izredno zanimiv. Predvsem zato, ker smo doživeli nekaj mestnega in nekaj kmečkega utripa. Sam sem bil sploh prvič v Srbiji. Če celo življenje živiš med hribi in če ti še kaj več pomenijo, potem je pogled na ravninoooooooo Vojvodine lahko zelo nenavaden. Kmetijska krajina z njivami in tu pa tam kakšno drevo, to je vse, kar vidiš daleč, daleč tja proti horizontu. No, Fruška gora je zato ne samo edini večji grič naokoli, temveč tudi območje, kjer imaš redek stik z gozdom. Resnično nenavadni občutki.
Novi Sad pa je vredno doživeti zaradi krasnega utripa v ulici Laze Telečkog, kjer so večeri polni nostalgije in modernih zvokov YU scene. In kjer razvajena pljuča komaj zajemajo z dimom prepolni zrak prepolnega lokala. Neprecenljivo.
Pod Fruško goro smo v vasi Grgurevci preživeli lep dan in mrzlo noč ob prijetnem pogovoru z domačini, izjemni kulinariki in spoznanju, kako drugačno življenje živijo prebivalci revnih vasi na podeželju. Kako je nam veliko danega, veliko samoumevnega, kljub nenehnemu jamranju.
Razlog za obisk pa je bil tisto, kar ljudi kljub takšni drugačnosti tako močno združuje. Ljubezen. Držimo pesti, da zraste v večno.




















