Ales Zdesar

Raziskovalno delo v dolini Za jezeram

Pred dobrima dvema tednoma sem dva dni preživel v dolini Za jezeram (Dolina Triglavskih jezer). Istočasno in ne po naključju so dolino obiskali kolegi geologi iz Ljubljanske univerze ter nekaj njihovih prijateljev, ki so bili zraven bodisi za strokovno pomoč, fotoreportažo in seveda fizično delo (najbolj pomembno). Njihova naloga je bilo geološko in geomorfološko kartiranje okolice Ledvice in Dvojnega jezera ter pobiranje jezerskih sedimentov za geokemične analize.

20130722-IMG_3470
Čudovito je bilo videti, s kakšnim zanosom in voljo so znosili nečloveško težek tovor od Planine Blato do Ledvice, da so z raziskavami sploh lahko začeli. To je lepo videti predvsem zaradi tega, ker v živo vidiš, koliko še nekaterim ljudem pomeni tisto prvinsko raziskovalno delo, ki ga v današnjem času, v katerem je važen nek hipni, trenutni uspeh posameznika (npr. kolikokrat v 12 urah nekdo preteče Dolino Triglavskih jezer gor in dol) malokdo razume, kaj šele spoštuje in predvsem uporabi za potrebe odločanja. Raziskovalci so sicer tudi sami ujeti v svoj ozek krog ali vrtiček svoje panoge in se le stežka povezujejo med seboj, kaj šele, da bi s svojimi rezultati in rezultati drugih raziskovalcev prikazali celostno sliko njihovega raziskovalnega dela, ki bi bila uporabna v realnem življenju, v procesih odločanja, kaj in kako s prostorom, v katerem živimo, kaj in kako z delovanjem ljudi v prihodnje in podobno. Če povzamem tole bluzenje in malce slikovito opišem odnos odločevalcev (npr. županov, politikov na državni ravni, direktorjev, turističnih delavcev, …) do raziskovalnega in znanstvenega dela, potem lahko rečem, da marsikdo od omenjenih kravatarjev bolj verjame analizi oskrbnika npr. Koče pri Triglavskih jezerih o stanju doline oz. nekoga, ki dobro pozna nekoga, ki se dobro spozna na to zadevo, kot pa, da bi verjeli raziskavam in spoznanjem o dolini. Na tem mestu naj povem, da tu le močno karikiram in skušam podati splošno sliko o raziskavah in njihovi povezavi do odločitev na najvišji ravni, to pa nima nobene zveze s trenutnimi raziskavami, ki se dogajajo v dolini Za jezeram.

20130722-IMG_3461

Včasih je še vedno med raziskovalci različnih strok (geologi, geografi, biologi, zoologi, …) čutiti neko rivalstvo bolj v negativnem kot v pozitivnem smislu, kar se  mi zdi glede na število raziskovalcev v Sloveniji in potencialu, ki ga imamo popolnoma nesmiselno. Problem vidim predvsem v tem, da se v vsaki stroki najde kakšna močna osebnost na položaju, ki vse, kar skušajo dobrega narediti raziskovalci za povezovanje, uniči. Žalostno. Čutiti je tudi medsebojno borbo za EU projekte, prerekanje o tem, kaj bo kdo in zakaj, namesto, da bi naredili nekaj pametnega skupaj. Vseeno se čuti tudi neke spremembe in nakazujejo se sodelovanja, ki bodo mogoče v prihodnosti dala večjo težo raziskovalnemu delu, za katerega marsikdo misli, da je le zapravljanje davkoplačevalskega denarja. Ojoj ljudje, ko bi videli, koliko truda so morali npr. prijatelji geologi vložiti za to, da so v parih dneh opravili vse terensko delo in da jih pravo “možgansko” delo z analizami čaka v dolini. Kje so šele rezultati. Da ne omenim znanja, ki ga moraš imeti, da vse to lahko spelješ, kot vemo pa znanje ne raste kot plevel na vrtu.

20130722-IMG_3455

20130722-IMG_3465

20130722-IMG_3482

V zadnjih letih se je v dolini Za jezeram zvrstilo kar nekaj raznovrstnih raziskav, ki dokazujejo izjemno delo narave na tem majhnem koščku sveta, za katerega je seizmolog Albin Belar že leta 1906 pisal vladi na Dunaj, da naj ga zavaruje kot narodni park. Izšlo je tudi nekaj znanstvenih publikacij, ki so vse po vrsti izrednega pomena. Seveda pa je za večino ljudi jezik raziskovalcev preveč zapleten, pomanjkanje časa pa raziskovalcem ne omogoča opraviti še enega velikega truda in svoje rezultate predstaviti v poljudnem jeziku.

20130723-IMG_3672

20130723-IMG_3676

Naslednje leto bo 90 letnica prvega zavarovanja doline Za jezeram. Priložnost, da se javnosti na poljuden način predstavi ena največjih, če ne pa vsaj najlepših naravnih znamenitosti Slovenije.

20130723-IMG_3793

20130723-IMG_3788

20130723-IMG_3776

20130723-IMG_3775

Do takrat nas čaka še veliko dela, v naslednjih objavah pa bom del lepot in geološko-geomorfoloških ter kanček botaničnih značilnosti doline skušal predstaviti tudi na tem blogu. O nastanku doline sem pred časom že pisal: http://www.fotogaja.si/?p=2475

20130723-IMG_3780

20130723-IMG_3783

Blog ali FB

Ja, dogaja se tisto, kar sem sam sicer slutil, večkrat pa me na to opomni kdo drug kot Bojana, nekje zadaj pa mi na vest vseskozi trka tudi Edo, pa si ne znam razložiti ravno zakaj. Torej, dogaja se, da me je uporaba Facebook-a polenila. Polenila v tej smeri, da že mesec dni nisem nič objavil na blogu, na FB pa objavljam redno. Zelo dolgo časa sem se branil FB, potem pa me je z argumenti prepričal prijatelj Dejan, ki mi je razložil, kako si lahko zadeve nastavim, da bom imel popolni nadzor (tega v resnici ni, verjetno je ravno obratno, da ima nekdo drug nadzor nad tabo). Res je FB neverjetno enostaven za uporabo, zelo učinkovit za širjenje misli, fotk, zasebnosti. Nasprotno te pisanje bloga prisili, da si vzameš več časa, kar objaviš bolje premisliš in te prisili pisati kaj bolj tehtnega, bolj berljivega, bolj poglobljenega. Pa še zasebnost je pri blogu bolj nadzorovana. Nenazadnje deluje blog bolj kot dnevnik, zapisi in slikovni material tvojega življenja, ki jih večkrat rad berem tudi za nazaj. Na FB nikoli ne grem pogledat, kaj sem objavil mesec dni nazaj, vse se vrti le okoli tega trenutka, sedanjosti. Upam, da bom spet našel več časa in napisal tudi kakšen tekst, vreden branja.

20130723-IMG_3956-2

Tu pa tam mi je v tem poletju uspelo narediti kakšen posnetek, predvsem pa sem se dokončno dodobra spoznal s Canonom, njegovimi prednostmi in slabostmi. Prevetril sem tudi arsenal objektivov in si uredil zbirko tako, da mi pokriva vse želje. Navdušuje me Canonova enostavnost uporabe, obupujem pa nad hitrostjo ostrenja in sledljivostjo focusnih točk pri 5D markII. No ja, sem pa pač toliko bolj vesel takrat, ko je fotka ostra 🙂 Navdušen sem nad Sigmo 35mm f1.4, stare dobre čase, ki sem jih preživel v družbi Nikkorjevih manualnih objektivov pa skušam nadomestiti z uporabo M42 Pentacona 50mm f1.8.

20130723-IMG_3913

Kar se tiče fotografije je dobra informacija ta, da jeseni nadaljujemo s predavanji v okviru Fotografovega dnevnika. Veseli me, da bomo gostili take “norce”, kot so alpinist Marko Prezelj (govoril bo seveda o alpinistični fotografiji), Aljoša Rebolj, Aleš Fevžer, Jure Kravanja, Ciril Jazbec, Aljoša Videtič, Robert Hutinski, Andrej Korenč, Meta Krese, Darja Štravs Tisu, Petra Nuzdorfer, … Kako ne bi bil vesel srečanja s temi ljudmi.

IMG_4295-2

Poletje smo sicer začeli z doooolgim dopustom, sedaj pa ga nadaljujemo z vikend skoki v Avstijo ali na morje. Vmesni dnevi minevajo v upravljanju narodnega parka, kjer so vzponi in padci, v terenskih ogledih in redkih obiskih visokogorja. V Bohinju se vedno najde dobra luč za posnetke, letos se na znamenitem mestu ob mostu pri lovljenju motivov drenjava s prijateljem Andy-jem, s katerim skupaj za pomlad načrtujeva fotografsko presenečenje. Bomo videli, kaj se bo iz tega izcimilo.

IMG_4299

P.S. Fotografije so pa Bohinjske

Hvar

Vrnili smo se s krasnega dopusta. Kakšno besedo več v prihodnji objavi. Na tritedenski poti nisem imel občutka, da sem kaj veliko fotografiral, pa se je vseeno nabralo prek 700 fotografij. Več ali manj za v družinski album. Le enkrat sem si zvečer privoščil kakšne pol ure, da sem malce resneje iskal primeren kader in da sem počakal na primerno svetlobo. S seboj sem imel samo najmanjše stojalo, s katerim je težko kaj pametnega naredit, za silo pa le je. Otok Hvar je na strani, kjer je vasica Sveta Nedelja, najlepši, skoraj pravljični, zato smo se za konec dopusta odpravili tja in par dni dihali tisti posebni zrak tam doli. Na plaži pa sem le uspel ujeti lep posnetek za piko na i.

IMG_2322