Ales Zdesar

Galetovec

Na Galetovec se dragi popotnik odpravi le ob jasnem vremenu in odlično vidljivostjo, kajti ta sicer komaj prepoznavni vrh na južnem robu Pokljuke je eden najimenitnejših razglednikov.

galetovec-4-large

Nanj vodita iz Bohinjske Bele dve poti, medtem ko ga s Pokljuke “naskočite” s severa, najbolje kar mimo Belske planine. Pokljuški dostop je lahek, udoben, skoraj se ne boste spotili, povsem drugačna sta pristopa iz doline.

galetovec-6-large

Trenutno izbirava lažje in bolj položne pristope in poti, a vseeno privlačne in zanimive. Otoplitev se pozna tudi na Pokljuki in večkrat se nama je pod nogama udrlo v južnem snegu. Pot ni povsem utrjena, le malo je bilo namreč predhodnikov, ki so se podali na Galetovec prek Belske planine. Po sledovih sodeč pa je bil eden od njih na motornih saneh. Nekateri pravijo, da bi morali take sorte rekreacije na prostem dovoljevati, ampak meni to ne bo nikoli jasno, zakaj je potrebna taka rekreacija v naravnem okolju.

galetovec-8-large

Žal nama vreme ni služilo in privlekla se je tanka koprena, ki ni obetala lepih razgledov.

galetovec-13-large

Mislim, da sva porabila kakšno uro do vrha Galetovca, ki pa resnično ni pravi vrh. Gre za dvignjen, z gozdom porasel pomol nad dolino Save Bohinjke, ki tvori južni rob zakrasele kraške planote Pokljuka.

galetovec-14-large

Razgledni pomol je poznal že Valentin Vodnik, od včeraj pa sva si ga v spomin zapisala še midva. Ko sva stala na robu in gledala v koprenasto okolico sva si obljubila, da bova prišla ob lepem vremenu in uživala razgled, ki mu ni para daleč naokoli. Se vidimo, še enkrat, na pomolu.

Hajnževo sedlo in Košutica

Spet je ves prejšnji petek minil v izbiranju prave ture za soboto. Klici sem in tja, sms-i na vsakih nekaj minut, dogovori z Edijem, Klemnom, Luksijem, Tanjo, pregledovanje razmer na spletu, zmeraj koristni nasveti od Bojane, itd. Šele zjutraj ob šestih točno vem, kdo bo zraven, kdo ne in kam gremo. Helfer (Luksi) predlaga Košutico in že grizemo v breg, za nami (Helfer, Partizan in Aleš) pa se blešči vedno lepa Zelenica z Begunjščico in Vrtačo.

hanjzevo_sedlo-4-large

Tako kot se izmenjujejo snežne razmere, tako mi izmenično hodimo peš ali na smučeh. Ob pavzi smo vsi pametni, da letos je pa res ogromno snega.

hanjzevo_sedlo-3-large

In resnično je vse zalito. Ob naglem povišanju temperatur se zato zdi senčna stran Velikega vrha kar primerna izbira. Pred nami je cela kolonija plezalcev, ki se zaganjajo v grape.

hanjzevo_sedlo-7-large

Helfer je čist navdušen, a ne nad gužvo v grapi, ampak nad samimi grapami, ki so super narejene. Skupaj s Partizanom modrujeta in kujeta načrte. V načrtih Helfer vidi izkušenega Edija, da bi skupaj premagala kakšno od grap. Ustrašim se, da ne bodo načrti prehmalu dozoreli in bomo spet brali o kakšni nesrečni prigodi, zato ju brž poženem spet v breg.

hanjzevo_sedlo-13-large

Na Hajnževem sedlu kot vedno nesramno zapiha in pogled nam uide na sončna pobočja Košutice.

hanjzevo_sedlo-15-large

Naš cilj je privlačen in upiranje ne uspe niti Partizanu, ki je že skoraj obupal. Pred leti se mu je namreč smuk s sedla kar nekako zameril. Tokrat je vse drugače, razmere, izkušnje, volja in priganjanje Helferja so naredile svoje.

hanjzevo_sedlo-18-large

Ko smo stopili na sonce se je naše razpoloženje še okrepilo. Povsod naokoli sami vabljivi cilji. S svojo podobo in bližino pa izstopa greben Košute z Velikim vrhom.

hanjzevo_sedlo-25-large

hanjzevo_sedlo-31-large

Proti zahodu pa spet Begunjščica in Vrtača, med njima pa Triglav.

hanjzevo_sedlo-34-large

Naš cilj je bil vzhodni vrh Košutice, ki je dostopen direktno s Hajnževega sedla in ponuja izredno smuko v nekakšnem koluarju povsem v levem delu gore. Pred smuko še obvezna analiza vzpona in predlogi spusta.

hanjzevo_sedlo-36-large

Helfer tik pred spustom Partizanu prizna, da je kljub sivim lasem štiri leta mlajši od njega, ampak nisem prepričan, da mu Partizan verjame. Pri malici pa se potrdi pravilo, da kdor s seboj ne prinese nič, ta na koncu največ poje. Helfer se namreč baše s klobaso še potem, ko sva midva s Partizanom že v smukaški preži.

hanjzevo_sedlo-46-large

Smuka je bila v celoti gledano odlična. Zgoraj že močno odjenjan sneg na trdi podlagi, spodaj pa smo ves čas vijugali po odlično utrjenem snegu. Helfer nama je pokazal, kaj pomeni turnosmučarski slog. Se vidi, kdo ima kilometrino in od koga se je treba še učit.

hanjzevo_sedlo-58-large

Če potegnem črto je bila to ena od lepših “krajših” tur, ki jo bom z veseljem še kdaj ponovil. Je pa dejstvo, da je letos ogromno snega, ki ob otoplitvi čaka, da se odpelje v dolino. Treba bo previdno izbirati ture in se umikati nevarnim pobočjem.

hanjzevo_sedlo-61-large

Planinska kavka

Kavke so kralji grebenov. Ste kdaj posedeli na vrhu gore in opazovali vragolije, ki jih kavke počnejo ravno nad vrhovi gora in nad grebeni. Če niste, potem le kar, čaka vas zanimiva izkušnja.

kavka-3-large

Ravno na vrhu gora in na grebenih se izmenjujejo zračne mase, zato tam tudi največkrat piha. In ta fizikalni pojav znajo kavke izkoriščati za zganjanje neumnosti v zraku.

kavka-1-large

Za svojo velikost je njihov razpon kril kar velik, zato so pravi jadralci. Najbolj pa so mi posrečene takrat, ko misliš, da te bodo sunki vetra odnesli v dolino, kavka pa se nastavlja vetru in čisto pri miru opazuje tvoj boj z vetrom, ne naredi niti zamaha, ne trzne, enostavno lebdi. Vsaka jim čast.

kavka-2-large

Seveda pa je to njihovo početju na vrhu gora predvsem posledica naše prisotnosti, saj natančno vedo, da jih čaka hrana. Dandanes kavke jedo že iz roke, predvsem najbolj pogumne. In ko dobijo svojo dozo obroka, nenadoma izginejo in spet ostanemo sami z vetrom.