Gorništvo

Od Predmeje do Sinjega vrha

Skoraj ne mine leto, da se ne bi potepali po eni najimenitnejših planinskih poti daleč naokoli, po skrajnem robu Trnovskega gozda nad Vipavsko dolino. Dolžino hoje prilagajamo vedno najmlajšemu. In imamo srečo, da je zadnji otrok najbolj uhojen. Zato ni težav narediti malenkost daljše ture. Tokrat od Predmeje do Sinjega vrha. Škoda je vsake besede, to pot je pač potrebno doživeti.

Vseskozi po robu do Sinjega vrha (levo zgoraj)

Skozi borov gozd

Vipavski gozd

Lepo speljana pot

Malo gor in malo dol, pa spet in spet

Fosilni ostanki koralnih grebenov

Skrbno urejeni pašniki

Vrhunsko plezalno drevo

Kamniti polž

Kemična erozija

Lep del grebena že za nami

Krasni bukovi sestoji

Pot kar vabi, da jo pohodiš

Špilnik

Včasih se čisto zares vprašam, kako je mogoče, da obstajajo tako neverjetni kraji. Kjer vse dobi in ima smisel, kjer je vsak pogled v razgled bolj navdihujoč, kjer vse hribe, kraje in doline, ki jih poznaš, doživiš iz čisto novega zornega kota, kjer čutiš prisotnost divjine in hkrati delo človeka, kjer vidiš burjo, začutiš žled, gledaš Alpe in vohaš Jadran. In kjer Atlas Slovenije dobesedno zaživi.
.
Naj še dolgo ne podležejo eroziji Petričev hrib, Lipovec, Špilnik, pa tudi Grmada in Sv. Lovrenc.

Prepihani večeri

Pod Storžičem se ob prepihanih večerih tudi januarja da privezati dušo, najti mir in uživati v svetlobnih pobarvankah.