Gorništvo

Vremščica

Po dolgih dnevih v pusti sivini, sva si zaželela sonca in bolj blagih naklonov. Ko sem doma na zemljevidu Slovenije preučeval možnosti za izlet, se mi je pogled ustavil na Vremščici. Takoj sem vedel, da bo to najin cilj. Primorska me je zvabila kot že nič kolikokrat ob pustih, meglenih zimskih dnevih, ko zjutraj na Gorenjskem zmrzuješ pri minus 5 stopinj Celzija, na Črnem kalu pa plezaš v kratkih rokavih. Plezanje je tokrat odpadlo, obisk Vremščice pa je  zapolnil nujo po dozi sonca in razgledov.

vremscica-2-large

Na poti na Primorsko na cesti srečava Urško in Dejana in že pijemo sadne sokove ter čvekamo o naših načrtih. Dejan in Urška nama priznata, da sta si tudi zaželela sonca, saj se zadnje mesece zadržujeta v sobi za računalnikom, kjer ustvarjata muziko, in to kakšno. Skrivata se pod imenom Sonic Mystery in pravkar sta izdala svoj drugi album, ki ga najdete tule.

Vremscica-3 (Large)

Vremščico napadeva iz Senožeč, nekoč obvezna postaja na poti na morje, danes pa prazna in tiha notranje-primorska vasica. Skozi vas prideva na kolovoz, ki naju v blagem naklonu pripelje v čudovit bukov gozd.

vremscica-8-large

Že kmalu hodiva povsem po zasneženi pokrajini. Pot je zložna in ponuja obilo užitkov v razgledih in razgibanosti. Tudi bojazni za kakšno pretirano gužvo na teh koncih ni.

vremscica-13-large
Južna pobočja grebena Vremščice so gola, porasla s travniki, ki so menda pomladi polni narcis in perunike.

vremscica-34-large

Na vrhu si lahko privoščič razlede na vse strani: Julijci, Nanos, Snežnik, Javorniki, Slavnik, Učka, Slovensko primorje.

vremscica-48-large

Na koncu naj samo še omenim, da sva imela tokrat s seboj objektiv, ki se je potikal že marsikje (bivša last Olkija) in sva nad njim navdušena. Letos zato pričakujte malce širše poglede s tegale bloga.

vremscica-49-large

Planina Krstenica

Med Fužinarskimi planinami zaseda Krstenica posebno mesto. Leži namreč na sončni, razgledni terasi pod Krsteniškim (Mali Stog) Stogom, visoko nad Vojami in dolino Suhe. Izredna lega ponuja vrsto čudovitih razgledov, na jugu na celoten Bohinjski greben, na zahodu na Krnsko skupino, na vzhodu na gore nad Krmo, s severa pa planino čuva mogočna trdnjava Ogradov.

krstenica-1-small

Dostopov do planine je kar nekaj, najkrajši je prek planine Blato (1 ura), precej daljša, vendar pa tudi lepša sta iz doline Voj (z začetka ali pa konca planine). Možen je tudi dostop prek Planine Jezero in Planine v Lazu.

krstenica-2-small

Planina ni zanimiva za obisk samo poleti, ko si ob zvoku kravjih zvoncev privoščič skuto ali kislo mleko, ampak tudi v vseh drugih letnih časih. Pomladi in zgodaj poleti je na planini in njeni bližnji okolici pravi alpski botanični vrt, prav tako spomladi lahko ob zgodnjih jutrih doživiš rastitev ruševcev, ki jo spremlja značilno petje.
krstenica-3-small

Jeseni so najlepši dnevi za obisk očakov nad planino, npr. obisk Ogradov, pohajanje po grebenu Stogov ali pa osvojitev debelinkota – Debelega vrha. Jeseni je tudi čas prska, takrat igrajo gamsi svojo ljubezensko igro, in če se previden in tih, jih lahko opazuješ tudi od blizu.

krstenica-4-small

Tudi pozimi ne boš ostal praznih rok. S turnimi smučmi se boš lahko podal v dolino za Debelim vrhom ali v Velo polje in se naužil zimske idile.

krstenica-5-small

Vsakič, ko boš obiskal planino in njeno okolico pa ne pozabi, da si samo na obisku v tem gorskem raju. Ne puščaj ničesar za sabo, ne odnašaj ničesar v dolino (razen doživetja in spoznanj) in spoštuj okolje, v katerem si se znašel.

Zima, da bi le spet bila

Podnebne spremembe so prinesle v naše kraje milejše zime s skromnejšo snežno oddejo. Spremenila se je količina padavin in tudi njihova razporeditev. Spremembe se ne dotikajo samo človeškega življenja (zmanjšana poraba goriv za ogrevanje, manjše število smučarskih dni, …), temveč tudi oz. v večji meri ves rastlinski in živalski svet. Zima je namreč čas, ko narava počiva. Obnova moči oz. zatišje je še kako pomembno pred spomladansko erupcijo. Drugačne temperature in razmere zahtevajo od živega sveta nenavadno hitre prilagoditve, ki jim nekateri žal niso kos. In če smo mi krivi za nastali položaj (v kar ne dvomim), potem nas lahko smatramo kot neusmiljene morilce. Seveda pa ni vse tako črno. Za mnoge vrste so nastale razmere naravnost čudovite oz. so jim pisane na kožo.

fotografija-3-small

Zima je tudi čas aktivnega preživljanja prostega časa v naravi. Sam sem navdušen in zagrizen turni smučar. Zimski hribi so v svoji tišini, beli preobleki, skrivnostni nedostopnosti in mrzlem prepihu neverjetno lepi in privlačni. Ko tako večkrat razlagam svoje občutke prijateljem, svojcem in znancem ali pa celo svoja doživetja predstavim na internetu (tudi s kakšnimi lepimi posnetki), si včasih ne morem pomagati, da se ni bi vprašal ali je to prav ali ne. Po eni strani privoščim vsakomur, da doživi svobodo zimskega gibanja v naravi, po drugi strani pa je v zadnjih letih obisk gora pozimi presegel za naravo še sprejemljivo število. Zimska rekreacija strmo narašča, še pred desetimi leti povsem nedotaknjena območja so danes podpisana z značilnim vijugastim vzorcem smučarskih zavojev ali pa so v njih že na daleč opazne sledi planincev, gornikov in alpinistov. Pritiski na alpski svet so zares neugodni. Dandanašja instant rekreacija pomeni avtomobilski dostop do vznožij gora, hiter vzpon in hiter sestop, vse z namenom osvojitve določenega cilja v čim krajšem času. Vse preveč je ljudi, ki ne hodijo v hrib z namenom doživljanja gorskega sveta, spoznavanja zakonitosti narave in zavedanja o tem, da samo neokrnjena narava pomeni pogoj za preživetje vsega živega na Zemlji.

naravadrevo-small2

Zakaj torej “težim” s tem, da je pomembno ohranjati tiha, mirna, nedotaknjena območja, brez vpliva človeka? Pozimi živali varčujejo energijo, saj je le ta življensko pomembna. Naša prisotnost lahko pomeni odvečno porabo te energije in posledično celo pogin osebkov. Torej raje kot v hrupnih skupinah, raje kot z motornimi sanmi, se podajmo v zimske gore v manjši skupini ali v dvoje, bodimo tihi in spoštljivi ter se zavedajmo, da smo v okolju, kjer ni naš dom, temveč dom naših najboljših rastlinskih in živalskih prijateljev.