Aktivnosti

Oman – 1.del – šotorka

Če si ali pa če si bil tabornik, potem šotorko poznaš. Nujna oprema, kot lopar za tenisača, žoga za nogometaša. Šotorka je bila naša osnovna, skorajda najpomembnejša oprema za 14 dnevno potovanje v Oman, državo, ki nam bo za vedno globoko ostala v spominu.

Stol, miza, jedilnica, ležalnik, podloga, po teži in velikosti pa nadloga. Neprecenljiv kos opreme!

Kranjski taborniki so nam prijazno posodili dve, prijatelji so vzeli še eno in vse ostalo je zgodovina. Šotorke so nam omogočile, da smo Oman doživeli na najbolj preprost, surov in neizmerljivo čudovit način.

Razen prvega in zadnjega dne smo skupaj z družinskimi prijatelji preživeli v fantastični divjini Omanske pokrajine, ki je na videz pusta in nezanimiva, od blizu pa raznolika, geološko pestra, v morju pa še brez pretiravanja nadpovprečno bioraznolika.

Šotorka je najbolj trpežen kos opreme, kar jih poznam, ne glede na vso goretex novodobijo. Strkaš jo in je kot nova. Poliješ jo in se posuši, še predno popiješ kavo, tisto omansko, s kardemonom.

Zlahka sprejme 5 otrok, druženje je zagotovljeno. Nujna je v puščavi, da opremo čim manj izpostavljaš pesku. Deluje na vlagi, udobna pa ni. Udobje imamo itak doma. Preveč.

Light and fast popotniški kos opreme. V treh gibih jo zložiš, z enim gibom je razprta in kuhinja, jedilnica ter dnevna soba je pripravljena.

Poleg šotorke je dobro imeti s seboj še cca 5m štrika, prusika, karkoli podobnega vrvi. Za sušenje mokrih cunj. Če si vsaj malo iznajdljiv, potem se vsak dan v Omanu kopaš, pa četudi si v hribih.

Sreča ni v stvareh, razen v šotorki 🙂

Naslednjič je potreben le malce bolj poglobljen razmislek ali bi namesto treh raje vzeli samo dve.

Dolenjska in Bela krajina

Končno nama je po dolgih letih spet uspelo narediti dva lepa kolesarska kroga po Dolenjski in Beli krajini.

Za Gorenjce je poleg odsotnosti hribov obisk teh dveh destinacij skrajno nenavaden iz še enega razloga. Sredi poletne sezone si na cestah skoraj sam. Pa tudi na posameznih bolj turističnih točkah je obisk takšen, kot bi si ga kdaj želel tudi na SZ Slovenije. Umirjen. Joj, kakšen balzam.

Špik hude police

Letošnji junijski dopust smo zaključili, kot se za pravo slovensko družino spodobi. V hribih. V Zahodnih Julijcih. Nad planino Pecol se dviga blažja stran mogočnega Montaža z njegovimi prijatelji. Izbrali smo si klasično turo, Špik hude police. Izkazalo se je, da so police res še kako hude.

Ambient planine Pecol in Kaninskega pogorja na drugi strani doline Reklanice je naravnost izjemen. Ko se dviguješ s planine proti cilju ti pogled neprestano šviga nazaj, zmajuješ z glavo in vzdihuješ. Do koče Giacomo di Brazza so pašniki tvoj sopotnik, krave in pastirji njihovi negovalci, ptiči pa njihov orkester. Strm začetek preide v zložno nekdanjo vojaško mulatjero in hitro si med skalami. Debele plasti apnenca so zložene ena na drugo, kot na torti, skoraj povsem vodoravno. Na njih pa ponosno korakajo kozorogi. Sama mladina, otroci in mame, očetov pa tisti dan nikjer.

Navdušeni nad možnostjo vpogleda v svet teh krasnih gorskih koz, čebljamo in uživamo v res zgodnjem jutru. Gaja in Nejc se oddaljita za kakih 50m in na razmeroma odprtem pobočju nad potjo eden od kozorogov sproži kamniti plaz. Konkretna kanonada za rokometno žogo velikih kosov kamenja začne z veliko hitrostjo brzdti naravnost nad Gajo in Nejca. Glasno jih opozorim naj najdeta kritje, Nejc uspe skočiti pod veliko plast apnenca, Gaja pa si na odprtem skuša najti kritje ob travni ruši in se zaščiti pred najhujšim. Čelade imamo, a ob morebitnem trku dvomim, da bi pomagale. V nekaj sekundah je vsega konec, srečno se kanonada konča za vse nas. A bilo je strašno blizu, meter, morda manj ali več. Srhljivo.

Gremo naprej in celotno pot debatiramo o dogodku in predvsem o tem, kako reagirati, če se zadeva ponovi. Malenkost manj sproščeni prvi tisti dan dosežemo vrh in občudujemo divjo okolico. Čudovito.

Po tem dnevu mi verjetno ne bo nikoli več potrebno prepričevati otrok, da naj nosijo čelado. Hribi (neživi in živi del) so nepredvidljivi, to jih dela posebne, zanimive, divje in nevarne. A zato privlačne.