16
2013Dan smo končali ob zanimivem pogovoru in kavi, potem ko smo se otresli adrenalina po prečkanju meje brez Edijevega potnega lista. Kot nič kolikokrat se je zgodilo, da je nekaj izgubil, tokrat celo nekaj zelo pomembnega. Počutili smo se kot tihotapci, čeprav nismo ničesar zagrešili. Če nič drugega, se je pri tem Edo dokončno dobro ogrel, kar mu prej cel dan ni uspelo, kljub pretečenim 54km?
Ob omenjeni kavi smo klepetali o tem, kako različna življenja živimo ljudje, kaj vse počnemo v poklicnem in zasebnem življenju in kako težko si predstavljamo, da bi mi počeli nekaj, kar počnejo drugi. Osebno si ne morem predstavljati, da bi tekel 54km dolgo traso, kot jo je včeraj Edo. Ni možnosti. Zanj je to način življenja, tekma pa le motivacija in preizkus sposobnosti, druženje s sotekmovalci pa mu ne gre ravno najbolje.
Mrzlo in megleno zimsko jutro na Gorenjskem smo zamenjali za topel dan v Istri. Na startu nekaj pozitivne nervoze, nekaj čvekanja kar tako, da se prežene živčnost, klasično ogrevanje na toplem v avtu in potem začetek.
Krasno speljana proga po Istri, od Savudrije, prek Kanegre, po Paranzani, mimo Sečoveljskih solin, skozi Buje, mimo Grožnjana in potem po dolini Mirne do Novigrada. Užival sem, kolikor se je dalo. Še danes se sprašujem, kako je mogoče, da imaš kot spremljevalna ekipa tako malo časa na takooo dolgi progi. Ni mi jasno. Jasno pa mi je, da so tile ultra maratonski tekači resnično hudi, kot bi imeli vgrajene novodobne dizel motorje, ki niso samo vzdržljivi, ampak zelo hitri.
Na koncu nekaj veselja, nekaj težkih korakov, nekaj izmučenih obrazov, nekaj hrane, nekaj prijateljskih besed in nekaj sončnih žarkov.
Po včerajšnjem dnevu še bolj spoštujem ljudi, ki so pripravljeni toliko trenirati za dolge teke. Razdalje so res krute. Vesel sem tudi, da sem se družil s tistimi, ki so mi pri srcu. Mogoče pa še kdaj, kje.
12
2013There is always an oportunity to take good photos. Ok, I must admit that those two aren’t top end photos, but they show lake Bled in a little bit different way. On the way back from Bohinj I stopped at Bled just to see how it looks at night. Initially I wanted to take some photos of Bohinj and moon above the lake but it was too foggy. Bled looks fantastic at night but I wanted to shoot something else than just castle and the island with church on it. At that time I remembered what Iztok Medja was talking about at his lecture about night photography (video lecture). With my camera on a tripod, wide angle lens attached, exposure time set on 30″, I took my smart phone out of the pocket and turn the phone lamp on, starting to paint “pletna” (boat) with the light. It turned out pretty good. I took just one photo. Than I wanted to take a photo of the island. I couldn’t find the place which would give me good composition but I saw swan family nearby. Once again I used phone lamp for painting with light and photo turned out nice. So, I took only two RAW photos and got five of the main Bled attractions: lake, castle, island with church, swans and “pletna”.
14
2013Danes sem se peljal skozi Zgornjesavsko dolino in se spomnil na načrtovano traso mega plinovoda, ki naj bi tod potekal do Italije.
Zame je Slovenija čudovito lepa dežela in željo imam, da taka ostane. Zato sem proti temu, da Slovenija postane poleg prometne še energetska tranzitna država.
Promet
Zaradi geografske lege je Slovenija prometna tranzitna država. To je dejstvo, ki ga ni moč spremeniti. Za Slovenijo je to katastrofa. Naša država je majhna, zato je ves promet skoncentriran na eno ali dve prometni žili, ki sta močno preobremenjeni. Poleg obremenitve na cestah, tranzitni promet prinaša okoljske obremenitve, poškodbe cestišč, nesreče in drugo. Ker je Slovenija tako majhna in zato promet kar spolzi skozi, nam ne uspe dalj časa zadržati turistov, od katerih bi naše gospodarstvo lahko nekaj imelo.
Ob tem se mi poraja vprašanje, kaj počnejo politiki. Pričakoval bi, da bi politiki delali na strategijah, na razvojnih projektih, kako bi npr. rešili prometne probleme. Tako pa se pol časa prerekajo, kdo je bel in kdo rdeč (zelo pomembno za naše otroke), kdo je komunist in kdo posvečen, kdo je narobe glasoval 1996, ali bo trojka ali ne, … Za taka prerekanja so gostilne, za resne načrte o prihodnosti Slovenije in nas državljanov pa bi potrebovali ljudi z idejami, voljo, vizijo, znanjem.
Eden od ciljev na področju prometa bi lahko bil odstranitev tranzitnega tovornega prometa s cest. Takoj, z uvedbo visokih taks, z gradnjo železnice (drug tir, pa še kaj zraven). Naslednji cilj bi bil odstranitev tranzitnega turističnega motornega prometa z avtocest, nimam pojma kako, s še višjimi vinjetami in olajšavami za tiste, ki dopustujejo pri nas. Ne vem, nimam pojma, ampak ravno zato rabimo politike. Da natuhtajo, kaj je potrebno za rešitev in razvoj Slovenije.
Energetika
Podedovali smo razmeroma dobro ohranjeno naravno okolje, ki je ena, če ne celo edina primerjalna prednost turističnega razvoja. Da bi se lahko primerjali z lepoto in dolžino obale, z velikostjo in nadmorsko višino smučišč, z nakupovalnimi središči, velemesti, … je neumnost brez primere. Ohranjena narava, gore, mir, kulinarika, turistične kmetije, rekreacija v naravnem okolju, … to so prednosti in priložnosti.
Zato mi ni jasno, kaj je bilo naši politiki, da je podpisala sporazum o južnem toku plinovoda. Če bi imeli usklajeno turistično ter gospodarsko strategijo, ki bi jo brezpogojno zagovarjali, potem te napake ne bi storili, saj je v popolnem nasprotju z zelenim turizmom, upam si trditi, da tudi v popolnem nasprotju z javnim interesom. Slovenija je v primerjavi z drugimi alpskimi (pa tudi nealpskimi) državami tako majhna, da si južnega toka ne more privoščiti. Enostavno ni prostora zato, da ne bi z gradnjo povzročili nepopravljivo škodo. Nimamo 50 alpskih dolin in več, ampak le dve manjši (Zgornjesavska in Soška). Če uničimo eno, nam ostane torej le še ena. Ni mogoče razumeti, da bomo zaradi tranzita plina (mi od tega ne bomo imeli nič) dovolili spremeniti dolino, ki so jo do danes tako lepo ohranili skozi stoletja. Zdaj pa bomo z enim neumnim posegom izničili trud generacij in generacij. Jaz ta poseg razumem kot uničenje in ne razvoj. Če mi kdo lahko razloži drugače, prosim. Zgornjesavska dolina ima dovolj energentov, ne potrebuje plina, sploh pa ne takega, ki bo le pomahal, ko bo potoval mimo, podobno kot turisti v avtomobilih na naših avtocestah, ki pomahajo Sloveniji na poti na Hrvaško.
Verjetno se redko kdo zaveda, kaj bo južni tok prinesel v dolino. Delovni pas bo širok 40m (dolina ponekod ni bistveno širša, če odštejemo Savo in cesto), premer cevi 1,4m. Groza.
Hvala politiki za tak razvoj, uničili nam boste naravo, zraven pa pobrali davke.
























