07
2011Tako je. Od danes naprej so se zaprla vrata komentiranja na spletišču fotogaja. Vsi dosedanji komentarji (več kot 700 jih je????) ostanejo, vnaprej pa objav ni možno več komentirati. Odločitev, ki je zorela nekaj časa in je preprosto povezana s tem, da želim ohraniti svoj osebni pogled na svet in se posvetiti vsebini in kvaliteti objav, všečnost ali nevšečnost pa pustiti ob strani. Še vedno pa sem za kakršnokoli informacijo dostopen prek e-maila.
Stran bo še naprej namenjena fotografiji, izletom, hribom, kamnom, ljudem in njihovim zgodbam in predvsem naravi, ki nas vedno znova in znova preseneti, tako kot tokrat.
04
2011Še zadnja objava s potepanja po NP Vanoise. Joža se je izkazal za odličnega sopotnika, 12 ur v avtu je minilo kar prehitro, toliko zgodb je bilo potrebno pritresti iz spomina.
Tale serija fotografij je iz osrednjega dela narodnega parka, ki se vije pod Grande Casse, najvišjo goro tega področja. Nič preveč ne morem nakladati, bilo je namreč čudovito.
Zadnji dve fotografiji pa sta nastali že na poti proti domu, na prelazu med Francijo in Italijo, po katerem imajo psi bernardinci ime. Od tam je prelep pogled na Mont Blanc.
01
2011Kot obljubljeno še nekaj vtisov z narodnega parka Vanoise. Če primerjam vtise izpred let, ko sva z Bojano za kratek čas obiskala južneje ležeči park Ecrins, lahko rečem, da sem bil tokrat kar malo razočaran. Francozi so večino vznožij svojih mogočnih Alp prepustili smučarskemu turizmu, zato je poletni pogled na proge in infrastrukturo zastrašujoč. Zatrepe dolin in izhodiščne točke za smučarijo ter pohodniški turizem krasijo turistične vasice brez vsakršne duše. Taka je tudi vasica Pralognan la Vanoise, kjer sva z Jožetom razstavljala svoje fotografije v družbi mojstrov, kot je npr. Philippe Bousseaud. Vasica, ki sva se je naveličala po dobri uri, potem pa sva jo raje mahnila v hrib.
Jutranji utrip na tržnici in otvoritev razstave
Varovanje narave se začne takoj nad žičnicami, nekje na višini 2000m, tam je tudi meja narodnega parka. Kjer se konča apetit kapitala, se začne varstvo narave, torej tam, kje je sicer na pogled lepo, vendar je tam ponavadi manjša biodiverziteta (raznolikost vrst) v primerjavi z dolinsko, kjer bi varstvo narave moralo res delovati. A to je že druga tema. Raje poglejmo, kako izgleda narava parka Vanoise.
Vode je zaradi prisotnosti ledenikov in večinoma nekraške podlage povsod dovolj
Ledeniško preoblikovana gorska pokrajina z morenskimi nanosi, travniki, rjavimi meramorfnimi kamninami, snežišči, slapovi, so glavne značilnosti razgledov
Všeč mi je bila njihova planinska koča na višini cca. 2600m, imenujejo jih “Refuge”, ki jo sestavljajo trije zelo lepo oblikovani objekti (kuhinja, hiša za oskrbnike in spalnica za goste).
Na poti v dolino sva izkoristila lepo svetlobo in zaradi fotografiranja porabila več časa kot za vzpon.
Joj, skoraj bi pozabil na gorsko cvetje. Kamor si pogledal, povsod je cvetelo.
Naredil se je lep večer, ki sva ga preživela ob odlični hrani in kresu ob koncu junija. Zanimivo.
V naslednji objavi pa še nekaj fotografij iz osrednjega dela narodnega parka Vanoise.


































