Fotografija

Tretje oko

Objektiv je postalo moje tretje oko. Išče tisto, kar oči sicer vidijo, tretje oko pa jih zapiše, izriše in uskladišči. Letošnja zima je le še spomin, na fotografiji pa je tu in zdaj, za vedno.

listje_small

SUV

Tokrat precej drugačna tema objave, malo stresanja jeze. Za popestritev pa nekaj fotografij z domačega vrta in julijskega botaničnega sprehoda po Komni.

metulj_na_sivki

SUV je oznaka za Sport utility vehicle, nekakšen športni terenec. Takšni avtomobili so “in”, so prodajni “hit”, so varni, udobni, zmogljivi, … Dejansko jih je veliko na naših cestah, vsak dan več. Ko vidim te slone, gorile na cesti, me vedno zmrazi od jeze. Zakaj? Prvič me jezi dejstvo, da 99% teh avtomobilov ne bo videlo terena, za katerega so bili mišljeni, pa čeprav so se najnovejši SUV-i spremenili iz prašnih terencev v asfaltne spake.

pogacice

Terenci so namenjeni terenu (glej ime), kjer ni veliko prometa. Tam naredijo škodo le na cesti in posredno tudi naravi, na asfaltnih cestah, v mestih pa joj prejoj. Poraba goriva, emisije C02, poraba energije za gradnjo teh orjakov, itd. Za kaj že? Zato, da se “in”, da si prepoznaven med ljudmi. Prav, naj bo.

kranjska-lilija

Druga stvar, ki pa me jezi, je povezana z varnostjo. Zadnjič sem prebral zapis novopečenega lastnika SUV avtomobila, ki je zapisal, da je eden od razlogov nabave tudi varnost, ki jo mora zagotoviti za svojega otroka. Ga popolnoma razumem. Njegova družina bo varna, družina tistega, ki se prevaža v cliu (SUV avtomobila si ne more privoščiti) pa bo ob morebitnem trku z njegovim SUV-om precej na slabšem. Pa kaj, važno, da sem jaz na varnem.

murka

Nauk zgodbe bi bil verjetno ta, da se pred nakupom avtomobila vprašamo, kaj potrebujemo. Je to res SUV? Ne, sem prepričan, da ga v resnici nihče ne potrebuje!

Gorski-glavinec

encijan

Dolina Vrata

… so vrata v enega najlepših kotičkov Julijskih Alp, kljub veliki obiskanosti. V zatrepu doline kraljuje namreč ena najmogočnejših sten vseh Alp. Triglavska severna stena je siv zid nad zelenimi krošnjami bukve, ki se ravno na sredi z vršno glavo Triglava zajeda visoko v modro nebo v obliki trikotnika.

Vrata-5 (Large)

Pogled na Triglavsko severno steno pa ni edino doživetje z dna doline. Severna stena Stenarja ne bo nikogar pustila ravnodušnega že tik pod Dovjem, ko bo s ceste ugledal kuliso Stenarja nad Vrati. Posebej pomladanski pogled na zasnežen Stenar nad že zeleno dolino je kot iz pravljice. Spodnja fotografija ne kaže opisanega Stenarja, temveč spomenik padlim planincem med vojno, skozi vponko je vidna vršna glava Triglava, ki se skriva v oblakih.

Vrata-10 (Large)

Večina obiskovalcev doline se še vedno z avtom pripelje do parkirišča tik pred Aljaževim domom in si bodisi privošči sprehod ali pa je parkirišče začetek katere izmed številnih planinskih tur, npr. na Križ, Škrlatico, Triglav, Bovški Gamsovec, itd. Že kar nekaj časa pa je na voljo alternativa za vse tiste, ki bi radi dolino doživeli drugače. Peš, od Mojstrane do Aljaževega doma. Pot Triglavske Bistrice je speljana v bližini tega gorskega bisera, po večinoma bukovih gozdovih, pod galerijami oz. lopami konglomerata, katerega prodnike je nanosila prav Bistrica, mimo slapa Peričnik, ki mu ni para daleč naokoli.

Slap_Peričnik-1 (Large)

Poletni Peričnik se sicer po lepoti ne more niti primerjati zimskemu, pa vendar je tudi oprhanje pod slapom pravo doživetje in prijetna ohladitev na poti. Že od daleč se lepo vidi stožec vode, ki pada čez nenavadno oblikovano kamnino.

Slap_Peričnik-2 (Large)

Ko pogledamo pobliže, spoznamo, da gre za konglomerat, ki je celo plastovit. Kako zaboga je tod naokoli tako debela skladovnica povsem strnjenega rečnega proda, ko pa je povsod naokoli sivi apnenec. Spet pogledamo še malce bliže in ugotovimo, da so prodniki v konglomeratu večinoma sivi apnenci, torej tisti, ki gradijo okoliške vrhove. Skozi tisočletno geološko zgodovino je Triglavska Bistrica odlagala prod v dno doline, ki je bilo včasih precej višje. Prod se s pomočjo veziva spremeni v trdno kamnino – konglomerat, v katero je Bistrica ob dvigovanju Julijskih Alp vrezala svojo strugo. Nastalo je več stopenj, ponekod tudi spodmoli.

Slap_Peričnik-6 (Large)

Seveda pa brez delovanja ledenikov reka Bistrica ne bi mogla izoblikovati tako široke in globoke doline. Ledeni pokrov je imel izredno moč, hkrati pa je bil tudi krivec za nastanek slapu. Nekoč je bil potok Peričnik neugleden levi pritok Bistrice. Glavni ledenik, ki je svojo pot dirjal po dolini Vrata je bil precej močnejši pri poglabljanju dna doline, kot tisti manjši “ledenički” s stranskih dolin. Tako je stranska dolina “obvisela” nad glavno, Peričnik pa je tako postal svetovno znan slap.

Slap_Peričnik-10 (Large)

Peričnik ni edina znamenitost na poti. Nešteto jih je, vsaka rožca, vsak kamen, vsako drevo, vsak polž, vse ima svojo zgodbo, predvsem pa pravico živeti in biti. Zato bodimo budni, glejmo in se čudimo ter spoznavajmo delo narave.

Slap_Peričnik-12 (Large)