Mnenja

Kaj pa, če nisem vaš član?

Ne vem sicer kdaj, vendar me je v enem trenutku v življenju začelo motiti delovanje v društvih, organizacijah, skupinah. Že dolga leta se vztrajno izmikam kakršnikoli društveni dejavnosti, ker imam občutek, da me tako sodelovanje omejuje, da mi krade svobodo, ki mi je zelo pomembna. Predvsem pa sem spoznal, da sodelovanje v društvih povzroča izolacijo, distanciranje od ostalih društev in ostale družbe. Tega pa si ne želim.

20140905-IMG_9421-2

Začelo se je že v gimnazijskih časih. Tam se je ustvarila skupina dijakov, ki je sebe proglasila za “kranjske gimnazijce” in se obnašala tako, kot da so bogovi, nekaj več od dijakov npr. srednje ekonomske ali srednje strojne šole. Njihovo obnašanje je pomenilo, da smo bili tudi ostali, sicer bolj normalni gimnazijci, navzven videti enako kot “bogovi”. Ob neki priložnosti, ko se je pripravljal pravi “gimnazijski žur” sem zbranim dejal, da bom povabil tudi svojega najboljšega prijatelja. Pa so me vprašali, na katero šolo hodi. Ponosno sem dejal, da na strojno. In so mi dali jasno vedeti, da on pa nima kaj delati med elito. No, tako sva s prijateljem sama preživela tisti lep petkov večer, elita pa se je pač elitno zabavala na elitni lokaciji v družbi samih izbrancev. Hvala lepa za tako elito.

Nadaljevalo se je pri tabornikih, kjer sem neizmerno užival, vendar sem spet kmalu začutil, da se je med vodniki izoblikovala sicer simpatična in prijetna skupina ljudi, kjer pa se je pogosto mešalo veliko osebnih, ljubezenskih in drugih zgodb, v katere sem se tudi sam ujel. Hitro sem spoznal kam to pelje, zato sem zapustil ta krog ljudi, a vseeno izgubil nekaj prijateljev.

V nogometnem društvu sem se nekaj let razdajal kot trener mlajših kategorij. Društvo je želelo od trenerjev profesionalni pristop, uspehe, profesionalni trenažni proces za plačilo, ki temu profesionalizmu ni sledilo. Ujameš se v krog, kjer vidiš tudi svojo lastno afirmacijo, a mene je na koncu zmotilo nekaj čisto drugega. Ob gledanju 7, 8, 9, 10 letnih otrok, ki trenirajo tudi 4-krat na teden, v soboto ali nedeljo igrajo tekme ali sodelujejo na turnirjih, me je zmrazilo. Streznil pa me je pogled na otroke ob finalnem nastopu, kjer sem spoznal, da tak stres ni primeren za njihovo starost. Takrat sem se odločil, da ne bom več sodeloval v tem procesu, ki se propagira kot zdrav način življenja, v kar pa ne verjamem povsem. Verjamem v rekreacijsko ukvarjanje s športom in ne v trenažni proces, kjer je vse podrejeno temu, da na koncu klub ali društvo dobi enega povprečnega ali po sreči vrhunskega nogometaša v generaciji. Hvala lepa.

Povsod neka pravila, statuti, točno določeni dnevi sestankov, skupščine, … Zato, da smo pomembni, da nekaj dokazujemo, da se družimo istomisleči, da skušamo nekaj premakniti, … Ko si želim v družbo drugega društva ali med druge ljudi, na nek dogodek, ki mi je všeč, me najprej vprašajo: Ali si član našega društva? Ne, nisem.” In takoj dobim oznako, da sem drugačen. Da ne sodim zraven. Zakaj?

Zadnjič sem šel na nek koncert. Hočem plačati vstopnino, pa mi pod nos porinejo prijavnico za društvo, vpis v društvo pa pogoj za obisk koncerta. Da se strinjam z njihovim delovanjem, da jih podpiram in podobne zadeve. Jaz se vse strinjam in jim želim vse najboljše in prijetno delo, ampak zakaj mi ne pustite svobodnega odločanja. Zakaj moram biti del nečesa, neke organizacije, društva.

Razumem, da marsičesa ne bi bilo, če ne bi bilo društev, da ne bi bilo takih ali drugačnih prireditev, da ne bi bilo določenih dejavnosti, itd. Rad bi le videl, da se ljudje ne bi zapirali v ozke kroge, da društva ne bi bila izolirana, ampak odprte skupine ljudi, kjer je drugačnost in svobodno razmišljanje dobrodošlo, kjer bi bili člani drugih društev ali nečlani dobrodošli, kjer bi se družili zaradi druženja in ne zaradi istega mišljenja in videnja sveta.

Pokljuka

Pokljuka je vedno fajn za potepanje. Na videz monotona gozdna pokrajina skriva čudovito pestrost. Ta se pokaže predvsem okrog barij in na planinah. Planine so sploh zanimiva zgodba, polna prepletanja zgodovine kmetijske dejavnosti na Bledu in Bohinju ter današnjega spreminjanja v počitniška naselja. Zaradi odprtih travnatih površin so planine biotsko pestra območja, prijeten pa je tudi pogled na arhitekturno izročilo. Pri tem je neverjetno opazovati, kako ljudsko izročilo, stare navade, prilagajanje terenu, materialom in funkcionalnosti prekaša današnji “načitan” birokratski svet, kjer vsak posameznik ve več, kot družba, okolica, …

Konjska dolina

20140805-IMG_9372

Uporaba kamna, lesa in apnene malte

20140805-IMG_9362

Le kako že stoletje stoji objekt na kamnih, danes pa se nič ne da brez betona, železja, vkopnih brežin, opornih zidov, …

20140805-IMG_9376

Čudovit senik iz brun in streho na kašto

20140805-IMG_9391

Pestrost negnojenih travnikov

20140805-IMG_9379-2

20140805-IMG_9382

20140805-IMG_9385

Planina Šeh. Pastirski stan in hlev s senikom. Izjemno delo prednikov s kamenjem in lesom. Objekta sta funkcionalno in z občutkom umeščena v prostor.

20140805-IMG_9415

Hlevi na planinah vztrajno propadajo zaradi odsotnosti živine

20140805-IMG_9401

Planina Zajamniki. Neponovljiv ambient in umestitev objektov v prostor. Hlevi, ki so bili nekoč ključni in najbolj pomembni, so bili na spodnji strani, kjer so bile zasebne parcele. Stanovi, včasih manj pomembni, so bili grajeni na zgornji, skupni parceli pašne skupnosti.

20140805-IMG_9398

20140805-IMG_9437

Zakaj?

Zakaj je to življenje ena sama igra, eno samo sprenevedanje, eno samo nategovanje drug drugega? Eno samo merjenje moči. Zakaj ni nikjer nobene prave resnice, zakaj je resnica za vsakogar drugačna, za vsakogar edino prava? Na živce mi gre, da ne morem v vsakdanjem življenju, vsakdanjem delu verjeti na besedo, da redno doživljam, da me nekdo “nategne”, da se moram venomer truditi, da skušam razumeti besedilo za besedami. Zakaj so tisti, ki ti povejo resnico v obraz, ki ne opletajo v prazen nič, težko sprejemljivi, neugodni? Zakaj je potrebno vse stvari olepšati, jih napihniti, po svoje prilagoditi? Zakaj si upam nekaterim povedati vse v obraz, drugim pa nič, pa si mislim o vseh povsem enako? Zakaj sem tudi sam v krogu zgoraj naštetega?

ZZ8M3972

Če bi poznal resnico, bi lažje izbiral, bi vedel kaj je prav in kaj ne, lažje bi se odločal. Verjetno bi bil tudi svet lepši.

ZZ8M3944-2

Saj odgovore poznam, a jih težko razumem, še težje se z njimi sprijaznim. Pa vem, da drugače ne gre, zato tudi vem, da se bom celo življenje nekaj spraševal, zakaj je nekaj tako in ne drugače, vedno bom cincal, vedno bom neodločen. Vedno se bom spraševal, zakaj?

ZZ8M3979