13
2012Človekovo življenje je le trenutek v času, ki neusmiljeno teče. Trenutki v človekovem življenju pa so tisto, zaradi česar je življenje tako lepo. Trenutek, ko te nekdo nasmeji, ko se prvič zaljubiš, ko zabiješ gol na pomembni tekmi, ko maturiraš, ko tvoj otrok shodi, ko te nekdo pohvali, ko splezaš težko smer, ko zagledaš neverjeten prizor v naravi, ko vidiš srečo drugega in si zaradi tega tudi sam srečen. So tudi trenutki, ki niso tako lepi, se pa ravno iz njih največ naučiš, zato niso nujno nepotrebni.
Tudi pri fotografiranju pokrajine so posebni trenutki tisto, kar naredi fotografijo posebno. Ujeti tisti trenutek je v bistvu najtežje delo. Včasih le gola sreča. Ko pa trenutek pride, je potrebno znati to posneti, a to je le vaja, znanje uporabe tehničnih pripomočkov. Posnetek gora, ki se na obzorju “pasejo” že več stotisoč ali milijonov let, je lahko čisto navaden, lahko pa je narejen v posebnem trenutku, ko sonce vzhaja ali zahaja, ko se oblaki v čudnih oblikah pomikajo po nebu, ko se tepejo nevihtni oblaki, ko …
30
2012Začne se takrat, ko otrok brez dlake na jeziku reče: “Poglej ati, kako je tale stric debel.” Pa mu odgovoriš: “Ni debel, samo malo bolj močan je.”
Jabolko ne pade daleč od drevesa
Nadaljuje se v šoli, ko učenec opazi, da učitelj dela razlike in da se učitelj tudi zmoti ter to učenec v svoji poštenosti učitelju pove naravnost v obraz pred celim razredom (odrasel človek tega ne naredi, ker so ga že naučili, da to se pa ne sme). Učitelj mu odgovori: “Jaz imam vedno prav, nobenih razlik ne delam. Zame ste vsi popolnoma enaki.”
Otroku je treba kmalu dopovedati, da oranžna barva ni nujno samo oranžna
Na faksu se pripravljaš na odgovorno, predvsem pa finančno neodvisno življenje. In nekateri faksi učijo manipulacije, spretnosti zavajanja in laži, vse za to, da bi lažje in hitreje prišli do denarja.
Življenje te izoblikuje
V službi, v odraslem okolju so laži že nekaj čisto vsakdanjega, maska odraslih, igra, ki jo eni igrajo bolje, drugi slabše. Ni odveč poudariti, da gre tistim prvim precej bolje v življenju.
Polena pod nogami
Najhuje je, da ti lažejo ljudje in institucije, v katere si nekdaj neskončno verjel, športna društva, ministrstva, cerkev, poslanec, župan, odvetnik, politična stranka. Še huje je, da to v bistvu niso navadne, preproste laži, ampak take, spretno izvedene, zavite, povedane tako, da so napol resnične. Potem odgovorna oseba odstopi (tista, ki ima vsaj kanček vesti, ostali pa tudi to ne) in to je vse. Nobenega opravičila, nobene kazni, nič. Doma si bil vsaj pošteno zmerjan ali pa si dobil kakšno po riti. Poslanec pa izstopi iz stranke, deluje kot samostojni poslanec, zasede “kutak za sporni trenutak” v parlamentu in jaz ga plačujem naprej?!
Odsev naše družbe
Zakaj naj bom v tem svetu pošten? Preprost odgovor. Ker, če bom jaz, mali človek, trosil laži in kaj lažnega naredil, bom po hitrem postopku izločen. Zgoraj našteti poštenjaki me bodo obsodili za lažnivca in družbeno bom izločen, lahko celo izgubim službo. Se splača biti pošten!
20
2012Zdaj, ko je vroče in ko iščemo ohladitev, bi si človek želel najti kakšen kotiček ob vodi, kjer ti ne bi bilo potrebno stopati čez brisačo drugega, ne bi rad vohal dim West light ali pa kreme s faktorjem 30 in čez, skratka, da bi užival nekako tako kot aprila in oktobra. Turizem je prinesel poleg zaslužka tudi par slabih stvari. Vsi kotički naše prelepe narave so te dni kot mravljišča ob najbolj delavni uri dneva. Vsak bi se svojim konjičkom pripeljal naravnost do plaže ali pa do vznožja še neosvejenega alpskega vrha. Konec dneva, ko se fronta izprazni, ostanejo v večnem prerekanju, katera je boljša, zelene in rdeče pločevinke, vložki, ogorki in z urinom in blatom obdelani obvodni pas.
Novi fotografski motivi na obali Bohinjskega jezera
Nekoč rajske plaže Jadrana (Zrče, Lopar, …) smo spremenili v neprepoznavna, nič kaj estetska, plastično – betonska skropucala, komaj vredne obiska. Pa še glasna so. Na mesto pogleda na morje, si lahko privoščimo razgled na paleto gumenjakov, gliserjev in jadrnic. Če ne bi imel otrok, si seveda takega razgleda ne bi privoščil, tudi zastonj ne, kaj šele, da bi to plačal.
Če ti število turistov uide iz rok … ali stranišče je tudi smetišče
Vrhunec turizma je doletel tudi nas, ljudi, ki radi kampiramo. Z redkimi izjemami namreč, si je potrebno “parcelo” v kampu rezervirati. Razumem rezervacijo v hotelu, ampak v kampu, tega pa nisem pričakoval. Še dolgo ne. Pa sem se motil.
Raj pod Pršivcem
In raj nad Pršivcem (tu je jadralno padalstvo prepovedano)
Nekateri majo radi polne turistične kraje, drugi bi radi imeli te kraje zase, imeli bi mir in vrhunsko ponudbo, zastonj. Turizem je hecna stvar. Na koncu pa se še vprašam, kdo je kdaj kakšen evro iz turističnega prihodka namenil za naravo, ki je bistvo, zaradi katerega je turizem? Za razmislit.









