09
2012Foto: Bojana (Ladakh, Indija)
Če bi gledal z vidika preživetja narave kot celote, kot Zemljo, potem varstvo narave v smislu varovanja majhnih območij (parki, rezervati, …) pred človekovimi posegi in vplivi, nima nobenega pomena. Narava v najširšem pomenu bo preživela. Vedno v geološki zgodovini je bilo tako. Tudi takrat, ko so bili vulkanski izbruhi nekaj vsakdanjega, ko je na Zemljo padel velikanski meteorit ali ko je bila Zemlja v primežu ledenih dob v njihovem največjem obsegu. Še več, narava je celo po vsakem od najmanj petih katastrofalnih izumrtjih večine morskih in kopenskih vrst zopet vzcvetela in dala prostor novim in vedno številčnejšim vrstam.
Foto: Bojana (Kitajska)
Varstvo narave iz vidika preživetja človeka kot vrste pa je seveda še kako pomembno. Poleg fizičnih omejitev, ki jih za človeka prinaša varstvo narave, je ta dejavnost simbolna in trka na človekovo vest. Današnji, vse bolj in bolj surovo kapitalistični svet, je pesek v oči le navidezno močni dejavnosti varstva narave. Kako si namreč drugače razlagati na eni strani skokovit gospodarski razvoj, ki je izključno in brezkompromisno vezan na naravne dobrine in njihovo izkoriščanje ter na drugi strani razvoj, razcvet in širjenje zavarovanih območij narave? Zato, da se zamegli kruta realnost gospodarskega razvoja, ki za seboj pušča puščave, izumrtje nebroj živalskih in rastlinskih vrst, opustošena nahajališča surovin, človeško bedo tretjega sveta, itd., se širijo zavarovana območja, ki jih na vse mogoče načine promovirajo, reklamirajo, izrabljajo deloma za izobraževalni, v večji meri pa za turistični namen. Ta jasno prinaša dobiček, v javnosti predstavljen kot dobiček domačinom, v kruti realnosti pa dobiček že tako močnim in bogatim elitam.
Foto: Bojana (Maroko)
Mi, materialno razviti predstavniki še bolj razvitega sveta in vsaj pregovorno zelo intelegentni ljudje smo pozabili na bistvo, na korenine. Kako naj bo drugače, če pa nam je omogočeno, ko nečesa nimamo, da uvozimo, kupimo v trgovini ali po spletu. Pa tudi če je to plastenka vode. In kaj naj poreče na to prebivalec Sahare, budist na Tibetanski planoti ali pač tisti prebivalec Zemlje, ki je vsakodnevno odvisen le od vode, ki je zelo omejena. On ve, kako pomembna je voda. On to spoštuje, ceni in je od tega odvisen. On ne potrebuje sistema varstva narave zahodnega sveta, ne potrebuje ministrstev za okolje, zavodov in društev na področju varovanja narave, ne potrebuje šol, nazivov in doktoratov. On bo varoval vir pitne vode s svojim lastnim življenjem. Ker je tisti vir ali izvir najpomembnejša stvar, ki jo sploh ima.
Foto: Bojana (Ladakh, Indija)
Ne pravim, da je potrebno nazaj v kameno dobo, da je treba nazaj v plemensko življenje. Mogoče pa je le čas, da se zavemo, da gospodarski razvoj, ki temelji le na izkoriščanju narave in njenih virov, tudi za ceno nepopravljive škode naravi in našim vnukom, ni nekaj, kar bi zdrav, intelegenten, izobražen in moralen človek razvitega sveta lahko vsak dan na televiziji označeval kot edino možno rešitev za ta svet oz. skoraj kot ideologijo.
Foto: Bojana (Kitajska)
Večina ljudi tako v varstvu narave vidi le zaviralca razvoja. Jaz mislim, da je to priložnost za razvoj na dolgi rok. Bom podal le en primer, ki mi pade takoj na pamet: nekdo bi rad zgradil smučišče, pa mu naravovarstveniki ne pustijo. Škoda za razvoj? Lahko, lahko pa tudi ne. Območje, kjer bi bilo smučišče, bo ostal gozd z vsemi svojimi ekosistemskimi funkcijami (prečiščevalec vode, zadrževalec erozijskih procesov, zatočišče živalim, zbiralec ogljikovega dioksida, …), nudil bo nabiralništvo, rekreacijo, gibanje na svežem zraku, trajnostno gospodarjenje z gozdovi, naravi prijazen turizem. Nudil pa bo tudi priložnost za naslednje generacije. Ko bo v večini konkurenčnih okoljih že povsem degradirano okolje in možnosti za razvoj pičle, bo morda priložnost za kakšen manj naravi prijazen poseg v gozd, morda res gradnjo smučišča ali pač tistega kar bo tistemu času najbolj primerno ali moderno. Kje pa mislite, da se danes dogaja razvoj? Pri nas, v Evropi? Že dolgo ne, nerazviti del sveta lepo ponavlja iste napake in se brezglavo razvija. In to je priložnost, da začnemo na razvoj pri nas gledati čisto drugače, naravi in bodočim generacijam prijazno in neškodljivo.
Foto: Aleš (Bolivija)
02
2012Še nekaj dejstev in misli o vodi narodnega parka.
Vodo, ki jo pijemo danes, so pili tudi naši predniki
Voda je kot veliko kolo, ki ga poganja sonce, vseskozi kroži in spreminja obliko. Pot vodne kapljice se tako nikdar ne začne in ne konča. Iz oblakov pade na tla, za rast jo potrebujejo rastline, za preživetje živali in ljudje, s svojo močjo preoblikuje pokrajino. Iz stoječih in tekočih voda ter iz rastlinskega pokrova voda zaradi sončnega segrevanja preide nazaj v zrak in tvori oblake, s katerih ponovno pade na tla.
Slap Peričnik
Nevidna pot vode
Na površju Triglavskega narodnega parka, razen redkih jezer, potokov in rek, ni veliko vode, čeprav je ravno na območju parka največ padavin v Sloveniji. Zaradi kraškega tipa kamnin, voda hitro odteče pod površje in se v različnih oblikah pojavlja kot podzemna voda. Gore in planote narodnega parka skrivajo pod površjem ogromne količine podzemne vode, ki v dolinah spet pride na površje in pomembno vpliva na življenje ljudi, živali in rastlin.
Razpokanost apnenčevih podov v Dolini Triglavskih jezer
Občutljivost kraškega sveta
Ljudje za preživetje nujno potrebujemo čisto vodo. V kraškem svetu Triglavskega narodnega parka je čistost vode, ki vstopa v podzemni svet, ključnega pomena, saj se na poti skozi podzemlje v dolino ne more očistiti. Vodo sicer v določeni meri lahko očistijo rastline in živali, vendar v območju nad gozdno mejo ter na kraških tleh te možnosti ni.
Bohinjsko jezero zgodaj spomladi
Voda je tudi dom
Voda je ključna sestavina biosfere, torej vsega živega. Brez vode ni fotosinteze, ni kisika in ni hrane. Voda ni le pomembna sestavina za življenje, temveč je lahko tudi dom, življenjski prostor, habitat za rastline in živali. Samo čista voda ter neokrnjeni vodni prostori omogočajo pestrost živega sveta v vodnih ekosistemih.
Cvetoče barje Šijec
Preveč ali premalo vode
Podnebne spremembe se zaradi globalnega segrevanja ozračja odražajo v količini in razporeditvi padavin ter v vse večjem številu in intenzivnosti izrednih vremenskih dogodkov. Gorski svet Triglavskega narodnega parka je na podnebne spremembe še posebej občutljiv. Pogostejša daljša sušna obdobja in manj snežnih padavin vpliva na količino podzemne vode, ki je glavni vir pitne vode za prebivalce alpskega in predalpskega prostora.
Izvir Zmrzlek v Radovni
Voda je kipar zemeljskega površja
Voda od vseh dejavnikov v gorah najmočneje preoblikuje površje in podzemlje. Voda prenaša, odnaša, ruši, erodira, raztaplja ter nanaša podlago, po kateri teče. Večina površinske vode v Triglavskem narodnem parku je hudourniškega značaja. Zaradi strmih pobočij se pogosto suhe struge ob nalivih spremenijo v hitre vodne tokove z velikansko erozijsko močjo. V dolinah voda izgubi moč in odloži erodiran material.
Mostnica
Narodni park je naložba v prihodnost
S čisto, pitno vodo iz območja Triglavskega narodnega parka, ki napaja tudi podtalnico Ljubljanskega polja, se oskrbuje velik del prebivalcev Slovenije. Pomen ohranjanja količine in neoporečnosti vode je zato življenjskega pomena za prihodnost naslednjih generacij. Vloga narodnega parka je pri preprečevanju onesnaženja vode ter pri zagotavljanju neokrnjenosti gozdnih površin in količini ter kakovosti prsti, kot najpomembnejših očiščevalcev vode, neizmerljiva.
V led okovani Peričnik
01
2012Včeraj se mi je porodila ena misel, ki sem jo posredoval prijatelju in odgovoril mi je tako slikovito, da moram to objaviti.
Jaz: Človek je čudna žival. Eni so prepričani, da je razvoj mogoč le z izkoriščanjem narave, drugi vidijo razvoj v njeni ohranitvi. Kaj pa zdaj?
On: Problem je, ker imajo prvi topove, drugi pa cvetje.













