06
2009Tokrat precej drugačna tema objave, malo stresanja jeze. Za popestritev pa nekaj fotografij z domačega vrta in julijskega botaničnega sprehoda po Komni.
SUV je oznaka za Sport utility vehicle, nekakšen športni terenec. Takšni avtomobili so “in”, so prodajni “hit”, so varni, udobni, zmogljivi, … Dejansko jih je veliko na naših cestah, vsak dan več. Ko vidim te slone, gorile na cesti, me vedno zmrazi od jeze. Zakaj? Prvič me jezi dejstvo, da 99% teh avtomobilov ne bo videlo terena, za katerega so bili mišljeni, pa čeprav so se najnovejši SUV-i spremenili iz prašnih terencev v asfaltne spake.
Terenci so namenjeni terenu (glej ime), kjer ni veliko prometa. Tam naredijo škodo le na cesti in posredno tudi naravi, na asfaltnih cestah, v mestih pa joj prejoj. Poraba goriva, emisije C02, poraba energije za gradnjo teh orjakov, itd. Za kaj že? Zato, da se “in”, da si prepoznaven med ljudmi. Prav, naj bo.
Druga stvar, ki pa me jezi, je povezana z varnostjo. Zadnjič sem prebral zapis novopečenega lastnika SUV avtomobila, ki je zapisal, da je eden od razlogov nabave tudi varnost, ki jo mora zagotoviti za svojega otroka. Ga popolnoma razumem. Njegova družina bo varna, družina tistega, ki se prevaža v cliu (SUV avtomobila si ne more privoščiti) pa bo ob morebitnem trku z njegovim SUV-om precej na slabšem. Pa kaj, važno, da sem jaz na varnem.
Nauk zgodbe bi bil verjetno ta, da se pred nakupom avtomobila vprašamo, kaj potrebujemo. Je to res SUV? Ne, sem prepričan, da ga v resnici nihče ne potrebuje!
06
2009… me je spomnil na:
… dni, ko je srce veselo igralo …
… korake v življenju, plesne in druge …
… obljube, ki sem si jih zadal …
… neumnosti, ki so mi rojile po glavi …
… dni, ko smo bili v središču pozornosti …
… sošolke v čudnih oblekah …
… večno prijateljstvo …
… in na vse poti, ki sem jih prehodil do danes …
Hvala Anže za povabilo. Bili ste super.















