19
2013Pred dnevi sem imel nenavaden dan na Razorju in okolici. Službeno sem si moral ogledati letošnji podor pod vrhom Razorja. Naneslo je tako, da nas je skupaj s predstavniki Planinske zveze Slovenije helikopter slovenske vojske odpeljal prav na vrh Razorja. Resnično nenavadna izkušnja, ko z lebdečega helikopterja stopiš na kamen, ki označuje vrh ene najvišjih gora v Julijcih. Prvič sem letel s helikopterjem, nekako sem proti takim obiskom gora, vendar je bil v tem primeru pač izjemen dogodek. Poleta sem se veselil le zaradi dejstva, da bom Julijce videl z zraka.
Bled
Pogled proti dolini Save Bohinjke, levo Jelovica, desno Pokljuka
Pokljuška soteska
Krma
Triglav
Trenta
Po pristanku je sledil temeljit ogled podora, ki trenutno še ogroža zgornji del planinske poti in zato ostaja pot zaprta. Spodnji del prek sedla Planja proti Vršiču ali Pogačnikovem domu pa je trenutno prehoden. Mogoče bom ob priliki napisal objavo še o podoru, o katerem imam obilo fotografij, v tej objavi pa le lepe fotografije Razorja in razgledov.
Triglavska roža in Triglav
Triglavska roža in Prisank
Planika in Razor
Izjemen “piknik plac” nad Trento
Stenar in Srednje Kriško jezero
Nazaj v zrak
Pogačnikov dom, Kriški podi
Kanjavec in Vodnikov Vršac
Stena
Nazaj na Bled
13
2013I love Sigma lenses. They hardly ever disappointed me. And they have some really nice toys, like 12-24mm wide angle (on full frame). Today I took my Sigma 12-24 on a walk in Pokljuka forest. It’s a joy using it and it’s a joy seeing the results.
Why using extreme wide angle lenses in a forest? I think this is the only way to show the real impressions of the forest that you can feel when you are out in the field.
12
2013Preden se lotite branja objave, si je dobro prebrati objavo o nastanku doline (http://www.fotogaja.si/?p=2475). Razumevanje bo lažje. V Dolini Za jezeram se je čudežno ohranilo sedem stalnih jezer, ki jih spremlja še nekaj mlak, ki čez suho obdobje leta presahnejo. Jezera so kot oaze sredi kamnite puščave in zaradi tega tudi toliko večja in lepša paša za oči. Jezera si sledijo kot po stopnicah, od najvišje ležečega Jezera pod Vršacem (1993m), do najnižjega Črnega jezera (1325m). Čeprav logično slutimo, da se po vsej verjetnosti voda pretaka od najvišjega jezera do najnižjega in naprej v Savico, pa tega na površini ni opaziti. Površinskih tokov na kraškem apnenčevem površju ni, vsa voda se pretaka pod površjem. Hidrološke povezave pod površjem pa so zaradi tektonike (prelomi, razpoke, gube), strukture kamnin (vpadi plasti) in kemične zgradbe (prepustnost) tako zapletene in predvsem nedostopne, da je nemogoče rekonstruirati tok podzemne vode. S sledilnimi testi in izotopskimi meritvami so sicer dokazovali povezave med jezeri, na podlagi katerih je jasno le, da so nekatera jezera bolj, druga pa manj medsebojno povezana, nekatera pa sploh ne.
Jezero pod Vršacem
Mlaka v Laštah, v ozadju Jezero pod Vršacem
Rjavo jezero
Zeleno jezero
Jezero v Ledvicah
Močivec
Dvojno jezero (peto in šesto jezero)
Črno jezero
















































