Narava

Palec in Zelenjak

V petek popoldne ob 14.00 stojiva z Edijem na Ljubelju, namenjena na Palec in Zelenjak. Kje je našel ta dva vrhova, sem se spraševal še prejšnji večer, ko sem se pripravljal za to kratko turo? No, bom vsaj po dolgem času hodil v okolici Begunjščice in Vrtače, vrhov, ki sem jih obdelal v kopni in snežni sezoni, peš in s smučmi, po grebenih, grapah in po normalnih poteh.

P1130370

P1130367

Če nama na začetku pogovor ni ravno v trenutku stekel, sva potem celo popoldne čebljala kot odvezana. Sva imela kar nekaj za nadoknadit. In bilo je fajn, tako, da sploh nisem vedel, kdaj sva se znašla na sedlu med Palcem in Zelenjakom. Edo je prebral vse opise, forume, pregledal fotografije o teh dveh vrhovih, ki kot stražarja stojita na koncu krnice Suho ruševje. Sam ni hotel osvojiti vrhova, češ da rabi podporo za pogum. Izkazalo se je, da je Palec krotka gora. In nič prav silno lepa.

P1130331

P1130341

P1130345

Zato pa je bil kratek vzpon na Zelenjak za obliznit vse prste. Poplezavanje po odlični skali na robu grebena je tako prijetno, da sva kar malce vzdihovala.

P1130350

P1130352

P1130354

No, brez prigod v družbi bratranca ne gre. Pri spustu s Palca se je pod Edijevimi nogami zgodil manjši kamniti zdrs, ki sem se mu komaj izognil, pogled na velike kose skal, ki so zgrmeli v dolino pa tudi ni bil najbolj prijeten. Bolj zabavno je bilo iskanje čudežne plastenke za vodo, ki jo je izgubil med vzponom. Verjetno ni hribov brez tega, da ne bi kaj izgubil. Na srečo sva jo našla, saj je predraga, da bi se izgubila. Našla pa sva tudi prijazno zaplato visokogorskih trav, kjer v neverjetnem številu rastejo planike. Pa ravno pri vzponu mi je nekaj govoril o planikah, kako jo je zadnjič sploh prvič videl in zakaj je zavarovana in nekaj v zvezi z njegovo ženo. Potem pa pravi nasad, pravi eldorado planik. Še nikjer jih nisem videl toliko na kupu.

P1130358

Zatem pa se je naredil še en tak kičast pozno avgustovski večer, ko že diši na jesen, ko je sonce že toliko nizko, da so sence fantastične in gore prav tako. Posedela sva na koncu tam v mojem kombiju, potem ko sem skuhal kavo in sva iz hladilnika potegnila mrzlo kokakolo ter čebljala še naprej in nazaj. Taki popoldnevi, v družbi hribov in prijateljev so, kot bi dejali gospodarstveniki, dodana vrednost.

P1130368

Lep dan

Včeraj se je naredil proti pričakovanjem prelep avgustovski dan, ravno pravšnji za obisk hribov. Nismo bili ravno izvirni, skočili smo na Kofce.

IMG_6119

IMG_6127

IMG_6140

IMG_6151

IMG_6177

IMG_6197

IMG_6207

Drugačen pogled

Severna stena Kanjavca je impozantna, mislim, da je ena najvišjih v Julijcih. Stena ni enotna, kompaktna, ampak povsem razkosana s stebri, razpokami, lahko bi dejali, da je “zmatrana”. Pred leti sva se z Edijem sprehodila prečno čez njo: http://www.fotogaja.si/?p=2357.

20130730-IMG_4602
Na prvi pogled stena ni nič posebnega za večino ljudi. Če pa podrobneje pogledamo steno, potem lahko izredno lepo, nazorno kot le redko kje, vidimo geološke strukture. Stena je namreč do približno polovice grajena iz plastovitega apnenca (lepo so vidne plasti), zgornji del pa je iz masivnega apnenca in plasti ni videti. Približno po sredini steno zaznamuje debela plast belega oz. svetlosivega apnenca, nad katero je speljana tista znamenita pot Mire Marko oz. Kanjavčeve police. Ta plast (na fotografiji označena z rdečo) je odlična orientacija za razumevanje geoloških struktur. Vsakdo lahko namreč vidi, da plast ne poteka v ravni liniji, kot bi morala, ampak se pojavlja malo gor, malo dol, prekinjajo pa jo številne razpoke oz. prelomi. Tako so zelo lepo videti premiki kamnine ob prelomih (označeni so s svetlo modro). Preko stene so ti premiki do nekaj deset metrov, bistveno večji pa je premik, ki ga vidimo med plastjo v Kanjavcu in delom plasti, ki se nadaljuje na vrhu Vodnikovega Vršaca. Sicer nisem 100% prepričan, če gre za isto plast, pa vendar domnevam da je temu tako.

13-20120718-ZZ8M0759_1

Z rumeno barvo sem označil še eno pomembno geološko strukturo v steni Kanjavca. Gre za gube, ki se v tem delu pojavljajo tudi kot t.i. žagaste gube. Gube so nastale ob narivanju enega paketa kamnin na drugega. Zgornji del Kanjavca se je namreč narinil na spodaj ležeče plastovite apnence in zaradi velikih pritiskov so se izoblikovale gube.