06
2014Pokljuka je vedno fajn za potepanje. Na videz monotona gozdna pokrajina skriva čudovito pestrost. Ta se pokaže predvsem okrog barij in na planinah. Planine so sploh zanimiva zgodba, polna prepletanja zgodovine kmetijske dejavnosti na Bledu in Bohinju ter današnjega spreminjanja v počitniška naselja. Zaradi odprtih travnatih površin so planine biotsko pestra območja, prijeten pa je tudi pogled na arhitekturno izročilo. Pri tem je neverjetno opazovati, kako ljudsko izročilo, stare navade, prilagajanje terenu, materialom in funkcionalnosti prekaša današnji “načitan” birokratski svet, kjer vsak posameznik ve več, kot družba, okolica, …
Konjska dolina
Uporaba kamna, lesa in apnene malte
Le kako že stoletje stoji objekt na kamnih, danes pa se nič ne da brez betona, železja, vkopnih brežin, opornih zidov, …
Čudovit senik iz brun in streho na kašto
Pestrost negnojenih travnikov
Planina Šeh. Pastirski stan in hlev s senikom. Izjemno delo prednikov s kamenjem in lesom. Objekta sta funkcionalno in z občutkom umeščena v prostor.
Hlevi na planinah vztrajno propadajo zaradi odsotnosti živine
Planina Zajamniki. Neponovljiv ambient in umestitev objektov v prostor. Hlevi, ki so bili nekoč ključni in najbolj pomembni, so bili na spodnji strani, kjer so bile zasebne parcele. Stanovi, včasih manj pomembni, so bili grajeni na zgornji, skupni parceli pašne skupnosti.
02
2014Po dolgem času spet ena lepa hribovska tura. Iz Vrat čez Sovatno do Pogačnikovega doma in nazaj. Letos je začetek poletja v gorah zelo zanimiv, saj je povsod v visokogorju še veliko snega in prečenju snežnih jezikov se ne da izogniti.
Hoja uživaška, saj so bile razmere idealne, nič vroče, nič soparno in zelo samotno. Do trenutka, ko so pot zasedli kozorogi, ki so se leno poigravali na travah. Čudoviti prizori teh elegantnih živali.
Ob opazovanju sem pomislil na skorajda krut konec kozorogov v Alpah, zaradi lova so bili na robu preživetja. Manjšo skupino so zaščitili v Gran Paradisu, od koder so jih potem naselili nazaj po ostalih delih Alp. Torej pomislil sem, kako neokusen je bil lov na kozoroga, saj to sploh ni lov, ker ga lahko skoraj pobožaš.
Danes sem si vzel čas in veliko opazoval okrog. Julijske Alpe so res nekaj posebnega. Vsaka gora je skorajda kot svetišče, doline so domovanja najlepših rek daleč naokoli, apnenčevi skladi pa so čudovita simfonija najrazličnejših oblik. Tu ni prostora za množice, tudi ne za izbrance. Tu je prostor za vse, ki jim te gore nekaj pomenijo, ki jim poleg aktivnosti ponujajo pustolovščin, skrivnosti in lepot polnega duha. Tu ni prostora za zabave, za hrupne prireditve, za kričeče skupine ljudi. Tu je prostor za tišino, mir, prijazno besedo in navihan klepet. Za spomine, za ideje, za izzive in podvige. Če znaš prisluhniti glasbi gora, šelestenju bukovih listov, žuborenju presihajočih potokov in poskakajočih rek, odmevu vetrnih sunkov izza prepadnih sten, žvižgom svizcev, piskom gamsov in kozorogov, potem boš vedel natanko, kako se obnašati v gorah.
Spoštljivo in doumljivo, pa tudi veselo in nasmejano, še najraje v družbi, kjer svoja doživetja lahko deliš.
06
2013Pred časom sem bil prvič v Medvedovi konti, mrazišču na Pokljuki. Gre za veliko vrtačo, kamor se rade volje zateče mrzel zrak, zato takim predelom pravijo mrazišča. V Medvedovi konti so zmerili temperaturo, nižjo od -41 stopinj Celzija. Že jeseni, ko lahko zlahka v “pulovrčku šetaš” po Pokljuških gmajnah, na dnu Medvedove konte, kjer gozda ni, temveč le travnik, zmrzuješ kot v hladilniku.
Posneto 18.10.2013; Canon 5D mark II, Canon EF 180mm f3,5L macro

























