13
2012Dandanes se vse meri samo še v denarju, pa sem si zato vzel 5 minut časa in izračunal, koliko je vredna Triglavska severna stena na trgu mineralnih surovin. Stena je dolga približno 3 kilometre, visoka pa v povprečju 1 km. Cena kubika apnenca je cca. 10€ in če bi kopali 1m v globino dobimo naslednjo ceno “Stene”: 30 milijonov €. Bil sem kar malo presenečen, saj sem pričakoval višjo cifro, a me je verjetno zavedla slovenska zavest, saj imam zakoreninjeno, da je Triglavska severna stena zaradi simbolike in ostalih vrednot, ki jih ima, neprecenljiva.
02
2012Še nekaj dejstev in misli o vodi narodnega parka.
Vodo, ki jo pijemo danes, so pili tudi naši predniki
Voda je kot veliko kolo, ki ga poganja sonce, vseskozi kroži in spreminja obliko. Pot vodne kapljice se tako nikdar ne začne in ne konča. Iz oblakov pade na tla, za rast jo potrebujejo rastline, za preživetje živali in ljudje, s svojo močjo preoblikuje pokrajino. Iz stoječih in tekočih voda ter iz rastlinskega pokrova voda zaradi sončnega segrevanja preide nazaj v zrak in tvori oblake, s katerih ponovno pade na tla.
Slap Peričnik
Nevidna pot vode
Na površju Triglavskega narodnega parka, razen redkih jezer, potokov in rek, ni veliko vode, čeprav je ravno na območju parka največ padavin v Sloveniji. Zaradi kraškega tipa kamnin, voda hitro odteče pod površje in se v različnih oblikah pojavlja kot podzemna voda. Gore in planote narodnega parka skrivajo pod površjem ogromne količine podzemne vode, ki v dolinah spet pride na površje in pomembno vpliva na življenje ljudi, živali in rastlin.
Razpokanost apnenčevih podov v Dolini Triglavskih jezer
Občutljivost kraškega sveta
Ljudje za preživetje nujno potrebujemo čisto vodo. V kraškem svetu Triglavskega narodnega parka je čistost vode, ki vstopa v podzemni svet, ključnega pomena, saj se na poti skozi podzemlje v dolino ne more očistiti. Vodo sicer v določeni meri lahko očistijo rastline in živali, vendar v območju nad gozdno mejo ter na kraških tleh te možnosti ni.
Bohinjsko jezero zgodaj spomladi
Voda je tudi dom
Voda je ključna sestavina biosfere, torej vsega živega. Brez vode ni fotosinteze, ni kisika in ni hrane. Voda ni le pomembna sestavina za življenje, temveč je lahko tudi dom, življenjski prostor, habitat za rastline in živali. Samo čista voda ter neokrnjeni vodni prostori omogočajo pestrost živega sveta v vodnih ekosistemih.
Cvetoče barje Šijec
Preveč ali premalo vode
Podnebne spremembe se zaradi globalnega segrevanja ozračja odražajo v količini in razporeditvi padavin ter v vse večjem številu in intenzivnosti izrednih vremenskih dogodkov. Gorski svet Triglavskega narodnega parka je na podnebne spremembe še posebej občutljiv. Pogostejša daljša sušna obdobja in manj snežnih padavin vpliva na količino podzemne vode, ki je glavni vir pitne vode za prebivalce alpskega in predalpskega prostora.
Izvir Zmrzlek v Radovni
Voda je kipar zemeljskega površja
Voda od vseh dejavnikov v gorah najmočneje preoblikuje površje in podzemlje. Voda prenaša, odnaša, ruši, erodira, raztaplja ter nanaša podlago, po kateri teče. Večina površinske vode v Triglavskem narodnem parku je hudourniškega značaja. Zaradi strmih pobočij se pogosto suhe struge ob nalivih spremenijo v hitre vodne tokove z velikansko erozijsko močjo. V dolinah voda izgubi moč in odloži erodiran material.
Mostnica
Narodni park je naložba v prihodnost
S čisto, pitno vodo iz območja Triglavskega narodnega parka, ki napaja tudi podtalnico Ljubljanskega polja, se oskrbuje velik del prebivalcev Slovenije. Pomen ohranjanja količine in neoporečnosti vode je zato življenjskega pomena za prihodnost naslednjih generacij. Vloga narodnega parka je pri preprečevanju onesnaženja vode ter pri zagotavljanju neokrnjenosti gozdnih površin in količini ter kakovosti prsti, kot najpomembnejših očiščevalcev vode, neizmerljiva.
V led okovani Peričnik
01
2012Interpretacija oblik površja narodnega parka
Tisti, ki zahajate v gore, ste se verjetno kdaj pa kdaj vprašali, kako za vraga pa so gore nastale, kaj jih gradi in kaj spreminja. Spodaj je nekaj odgovorov, ki pa vam bodo dali kopico novih vprašanj.
Pestrost nežive narave je osnova pestrosti žive narave
Triglavski narodni park leži na najbolj vzhodnem robu Alpskega loka, v Julijskih Alpah. Gorska pokrajina, ki se zrcali v sivih apnenčastih gorskih skupinah, ostrih grebenih, visokih kraških planotah, širokih ledeniških dolinah, globokih soteskah in kristalno čistih vodah, je odprta knjiga geološke zgodovine parka, katerega razvoj je trajal več kot 200 milijonov let. Pestrost geoloških pojavov in procesov je izjemna in daje osnovo prav tako izjemni biodiverziteti tega območja.
Pogled z juga na osrednji del Julijskih Alp s Triglavom
Morje je zidar gora Triglavskega narodnega parka
Plast za plastjo je milijone let morje nalagalo apnenčev sediment in ustvarilo več kot tisoč metrov visoke stene najvišjih vrhov Julijskih Alp. V morski vodi raztopljen kalcij se je počasi odlagal na morsko dno, mnogokrat skupaj z ostanki odmrlih organizmov. Iz sedimenta je nastal apnenec s fosilnimi ostanki. Ena plast kamnine pomeni obdobje odlaganja, ki se je nato prekinilo in z novo plastjo ponovno začelo. Tam, kjer plasti ni, je odlaganje potekalo brez prekinitev.
Različno debele plasti apneneca v severni steni Kanjavca
Sprehod med prebivalci nekdanjih oceanov
Raznolikost in starost morskih okolij, v katerih so nastajale kamnine, se odraža tudi v številnih, čudovito ohranjenih fosilnih ostankih. Ne redko kje v gorah narodnega parka se lahko obiskovalec sprehaja po morskem dnu, polnem školjk, polžev in morskih ježkov, občuduje pisan svet koralnih grebenov in zaplava skupaj z že dolgo izumrlimi amoniti. Kjer na pogled ne najdemo fosilov, se skriva nič manj pester in lep, mikroskopsko majhen svet alg, luknjičark, radioalarij in konodontov.
Kaj je pognalo gore k višku?
Kamnine narodnega parka so nastale v morskih okoljih na območju ekvatorja. Zemljine notranje sile so jih s procesi premikanja tektonskih plošč potisnile več tisoč kilometrov proti severu. Ob stiku dveh tektonskih plošč, Afriške in Evropske, so se kamnine dvignile, nagubale, prelomile, premaknile in narinile ena čez drugo, izoblikovale so se Alpe. Ob dvigovanju so jih zunanje zemljine sile z erozijskimi procesi zniževale in preoblikovale v današnjo, še vedno spreminjajočo zunanjo podobo.
Prevrnjena tektonska guba na Travniku pod Mangartom je posledica dvigovanja, gubanja in stiskanja kamnin
Kraljica erozije je voda, a hkrati največji umetnik
Padavinska voda v obliki dežja, snega in ledu močno preoblikuje apnenčasto površje in podzemlje Julijskih Alp, saj ima sposobnost raztapljati trden apnenec in ustvarjati visokogorski kraški svet. Ker v višjih legah ni vegetacije in je površje golo, so kraške oblike še lepše vidne in izražene. Visokogorski kras je v suhih obdobjih leta, čeprav ga oblikuje voda, pravzaprav puščava brez kapljice vode, ki skozi sisteme razpok hitro ponikne v podzemni labirint brezen in jam.
Topnost apnenca spremljajo čudovite kraške oblike
Gore so kratka epizoda v geološki zgodovini
Čeprav se nam zdijo gorske verige mogočne in nespremenljive, so v geološkem času le kratka epizoda. Ne glede na moč notranjih sil, erozija vedno zmaga. Nevarne strme, ostre in odsekane oblike postanejo pohlevne, trebušaste in položne. Gorske verige se slej ali prej uravnajo, nekoč najvišji vrhovi sveta postanejo skromni hribčki, na drugem koncu planeta raste novo gorovje. Pozorno oko bo dokaze o umiranju Julijskih Alp opazilo na vsakem koraku (melišča, podori, plazovi, hudourniki).
Erozija pod severno Triglavsko steno
Kdo je izdolbel doline in spodkopal slapove?
Današnja oblika površja narodnega parka je kot fotografija, ujet trenutek vseskozi spreminjajoče se pokrajine. Lep primer spreminjajoče pokrajine so obvisele, manjše stranske doline, ki so posledica delovanja ledenikov. Zaradi večje erozijske moči glavnega ledenika, se je glavna dolina bolj poglobila od stranske in potok, ki teče po stranski dolini, je moral ustvariti slap, da je lahko premagal višinsko razliko. Toda tudi slap se počasi, a vztrajno umika, kruši, podira.
Obvisela dolina potoka Peričnik nad dolino Vrata














