Triglavski narodni park

Belarjevi dnevi 2011

Vsako leto, ko se končajo Belarjevi naravoslovni dnevi v Trenti, sem poln čudovitih vtisov, občutka, da je bilo res nekaj dobrega narejeno za mlade, za Julijske Alpe, za park, nenazadnje tudi za vse tiste, ki smo na delavnici sodelovali.

Učilnica v naravi, v izjemnem ambientu Zgornje Trente in okoliških nebotičnikov, nikogar ne pusti ravnodušnega. Velikih skupin otrok sploh ni težko animirati, saj jih zanima vse po vrsti. Njihovi možgani imajo dovolj kisika, o naravi ne teoritiziramo, ampak jim jo pokažemo v živo, zraven pa ponudimo tudi poljudno razlago.

Od spoznavanja živalskega sveta reke Soče, srečanja z barvitostjo in vonjavami gorskega cvetja v botaničnem vrtu Julijana, prek Kugyjevega razmišljanja o lepotah Julijskih Alp, vodništva in alpinizma, preteklega in sedanjega umetniškega izražanja v gorah, načina življenja Trentarjev, do spoznanja o še kako živahni naravi sicer neživega dela prostora narodnega parka (kamnine, fosili, prst, podnebje, voda).

V dveh dneh 600 otrok, številka, ki daje upanje, da bo kanček doživetja in posredovanega znanja o naravi pripomoglo k spoštovanju tako žive in nežive narave Julijskih Alp in dela človeka v tem območju.

 

Slavnostna akademija

… ob 30-letnici ustanovitve Triglavskega narodnega parka je potekala v soboto v Festivalni dvorani. Namesto, da bi užival v navdušujočih govorih, sem moral pritiskati na sprožilec. In ja, moja fotografska kariera gre v višave. Če sem se še pred kratkim ukvarjal z družinsko fotografijo, zdaj razmišljam samo še o svetu prestiža, kravatarjev in politike 🙂

Pahor je le stopnička do fotografiranja Obame in podobnih. Spremljajte blog, čakajo vas nova in nova presenečenja.

Prireditev polna lepih besed, zahval in spodbud je bila začinjena z dvema odličnima glasbenima gostoma. Duo Bakalina iz Čadrga je navdušil s preprostostjo, močnim sporočilom, izvrstno interpretacijo in striktno uporabo narečja (link na njuno glasbo). Bravo!

Direktor parka, njegovega govora ne smem komentirati, nikoli ne veš. V bistvu bi ga moral pohvaliti, super, bravo, odlično. Ne vem pa, zakaj tako resen izraz na fotografiji.

Na koncu pa Fake orchestra, mešanica slogov, pozitivna vibracija, skratka super.

O Jožetu, dobitniku Belarjevega priznanja in o njegovi ravno izdani fotografski monografiji pa v posebni objavi.

Lemovje

Opuščena vas nad Trento, nad desnim bregom reke Soče, na najbolj sončni terasi v dolini smaragdne reke, to je Lemovje.

20110524-DSC_6166

Obsežne, nekoč obdelane kmetijske površine na široki terasi preraščajo travniki, ki se že zaraščajo.

20110524-DSC_6068

20110524-DSC_6161

20110524-DSC_6158

Zadnji prebivalci so vas zapustili leta 1973. Do vasi ne vodi nobena cesta, le peš pot, ki je danes planinska pot na vrh Bavškega Grintavca. Čeprav je minilo že skoraj 40 let, so nekateri objekti odlično ohranjeni, z vsemi značilnostmi boške, trentarske arhitekture.

20110524-DSC_6046

20110524-DSC_6054

20110524-DSC_6150

Na odprtem prostoru travišč, pašnih površin so ponekod še dobro ohranjeni miri oz. kamniti zidovi, ki vztrajno kljubujejo času in spominjajo na dni, ko je bila vas  še živa.

20110524-DSC_6085

20110524-DSC_6095

20110524-DSC_6091

Danes na Lemovju uživa vsak, ki išče mir, razglede, občuduje travniške rože.

20110524-DSC_6060

20110524-DSC_6084

Za konec še nekaj pozno popoldanskih razgledov z razgledišča, kjer se čas ustavi.

20110524-DSC_6155

20110524-DSC_6079

20110524-DSC_6124