Ales Zdesar

Nekoč je bilo – transport v Indiji

5 let nazaj sva z Bojano prvič odšla na kolesarsko potovanje. Izbrala sva si kar visokoleteč cilj, prekolesariti državico Ladakh na severu Indije v bližini meje s Pakistanom. Priprave so bile kar naporne, predvsem je bilo potrebno veliko logistike, ker potuješ z velikimi škatlami. Ker se torej od leta 2004 nisem lotil pisati članka o najinem potovanju, razen skromne objave na svojem blogu, bom skušal strniti vtise v parih zapisih. Današnji bo govoril o transportu na poti.

transport-1

V kolesarski trgovini sva dobila prazne škatle za transport koles. Pakiranje koles ni bilo najbolj zabavno opravilo, ampak je šlo. Bolj naju je skrbel transport z letali in kasneje z lokalnimi avtobusi. Na Brniku sem prek nekih vez celo sam spremljal natovarjanje škatel na letalo, da ne bi že v začetku prišlo do kakšnih poškodb. Z letali torej nisva imela nobenih težav, tja in nazaj. Imela sva pa drobceno težavo z uslužbenko letalske agencije na letališču v Delhiju, in sicer na poti nazaj. Zavedala sva se, da je potrebno za prtljago, težjo od 20 kg doplačati. Najina prtljaga je imela blizu 30kg. Uslužbenka je torej zahtevala kar mastno doplačilo, midva pa sva se izgovarjala na vse mogoče načine, od tega, da sva brez denarja, da sva študenta, itd. Nič, ni se premaknila. Potem sva zahtevala nadrejenega. Povabil naju je v pisrano in v petih minutah smo bili zmenjeni. Doplačala sva minimalno, najverjetneje kar njemu v lasten žep. To je Indija.  Najino potovanje se je začelo v New Delhi-ju, kjer kar naenkrat ostaneš sredi velemesta sam s temi ogromnimi škatlami, utrujen od poti in z željo po takojšnjem nadaljevanju poti na sever države. Prvi prevoz je bil z oldtimerjem v območje mesta, kjer naj bi bile agencije, ki so ponujale karte za avtobusne prevoze.

transport-21

V eni izmed agencij sva preživela prvi zanimiv dan. Najprej so naju skušali prepričati, da v Manali (mesto na severu, kjer sva načrtovala začetek kolesarskega dela poti) ne pelje noben avtobus. Raje naj bi vzela terensko vozilo. Seveda nama je bilo takoj jasno, kam pes taco moli. Po dolgem pregovarjanju sva končno dobila avtobusne karte. Opozorila sva tudi na najini veliki škatli in dobila sva odgovor: “No problem”. Do avtobusne postaje naju bo odpeljal eden izmed uslužbencev agencije. Ko se je ura avtobusnega odhoda že nevarno bližala, sva povprašala po prevozu. In kar naenkrat: “Big problem, your boxes, big boxes.” Po nekaj minutni zmedi, dviganju pritiska, sva uspela zlesti v eno čisto navadno rikšo. Prizor, v katerem sedi Bojana na zadnjem sedežu skupaj s škatlo, ki na pol gleda iz rikše in z menoj na prvem sedežu, skoraj v objemu voznika in z desno roko na škatli, ki je bila samo položena na platneno streho rikše, je bil naravnost neverjeten. Kako smo uspeli priti do avtobusne, ki sploh ni bila avtobusna, mi še danes ni jasno.

transport-20

Da zaplet ne bi bil preveč dolgočasen, naju s škatlami niso pustili na avtobus, kljub najinima vnaprej plačanima kartama. Spet prepir, pregovarjanje in nato avtobus spelje brez naju. Takrat pa povzdignem glas in kot bi odrezal. Vse smo se zmenili v eni minuti. Škatle so romale na streho avtobusa, midva pa na ločene sedeže v avtobusu. Ne vem sicer, zakaj, ampak morala sva sedeti narazen. Pri tem pa je Bojani zavrelo in se je brez pomislekov takoj prisedla k meni.

transport-9

16 ur vožnje nisem zatisnil oči, ker je bila vožnja en sam rodeo. Gas, bremza, gas. Nonstop. In ob misli, da najini škatli nista na strehi niti privezani, me je zmrazilo. Srečno se je končalo, uf! V nadaljevanju sva se načrtno izogibala prevozom z avtobusi. Pa vendar se novim zapletom nisva mogla izogniti. Ko sva se že vračala nazaj proti New Delhiju, smo se sredi noči ustavili skupaj še z enim avtobusom, ki je celotno pot peljal za nami. Dobili smo ukaz, da se premestimo iz enega v drug avtobus. Brez razloga, pojasnila, itd. Potem se je celo izkazalo, da naš novi voznik ne zna priti v New Delhi. Peljali smo se čez polja, zaselke, vasi in končno prispeli do velemesta. Ko je že kazalo, da je vse za nami, nas avtobus ni odložil na avtobusni postaji, temveč kar nekje sredi mestne džungle. Ma, saj ne moreš verjeti. Spet sva ostala ob robu ceste, sama z najinimi “big boxes”. Ostali so takoj dobili prevoz, nama ni hotel nihče ustaviti. Na koncu se sicer vse reši, vendar nikar na tako pot s pomanjkanjem zdravih živcev in hitro jezo.

Ves ostali del najinega 6 tedenskega potovanja sva bolja ali manj prekolesarila. Bolja ali manj zato, ker sva del poti kar prepešačila. Kako? Kaj pa kolesa? Kolesa so romala na konjski hrbet. Raje peš kot z avtobusom! Bil je krasen 6 dnevni treking.

transport-10

transport-6

transport-4

transport-5

transport-7

Ukanc

Tudi v dežju se je fajn potepat. Danes sem doživel pravo zimo na Pokljuki in turobni dež v Ukancu.

Ukanc-2

Ko sem takole gledal v jezero, me je nemirna voda spomnila na politično dogajanje med Hrvaško in Slovenijo. Moram priznati, da sem politični analfabet, ampak pri podpisu arbitražnega sporazuma pa sem doživel razsvetljenje.

Ukanc-3

Zdaj vem, da je politika svet igre, v kateri se skušajo sicer butasti ljudje delati pametne. Kako je torej mogoče, da slovenska opozicija trdi, da je podpis arbitražnega sporazuma izdaja slovenstva, hrvaška opozicija pa trdi, da je sporazum izdaja “lepe naše”? Saj so me že večkrat politiki kratkomalo nategnili, ampak tokrat pa me žal ne morejo. Če bi bila to izdaja slovenstva, bi hrvati proslavili, da bi cel svet vedel za to. Če pa bi bila to izdaja hrvaških interesov, potem bi bili zadovoljni mi. Toda. Svet bi bil prelep, če bi šlo tako gladko.

Ukanc-4

In kaj sedaj. Koga naj volim na naslednjih volitvah? Lažnivce ali lažnivce? Butalce ali butce? Koalicijo ali opozicijo?

Ukanc-6

Nekoč mi je prijatelj povedal po njegovem čisto resnico, ki bi jo lahko ob lepem vremenu preiskusil prav tukaj, v Ukancu. Zadrl bi se v ostenje Pršivca, najprej komunisti, potem pa še fašisti, odmev pa bi bil “isti, isti, isti”!!!

Hovk, govoril sem o politiki. Upam, da na tem blogu zadnjič!!!

Jesenska Uskovnica

Spet na potep, spet bohinjski konec. Na eno izmed številnih planin, ki so posejane po jugozahodnih pobočjih Pokljuke. Uskovnica je skorajda največja, pa tudi glede objektov najbolj razdrobljena. Stanovi in staje so posejane v gručah na veliki površini pod prvo resnejšo vzpetino – Mesnovo glavo, ki se nato v grebenu nadaljajuje preko Ablance in Studorskega prevala na Draške vrhove in Tosc.

uskovnica-15

Na Uskovnico smo se kar z vozički podali z Rudnega polja. Mestoma slab makedam ni bila ovira za naše traktorje. Tule lahko naredim reklamo za znamko vozička, ki ga imamo mi in najini prijatelji – Hartan. Neverjetno, kako vzdržljivi in zmogljivi so.

uskovnica-16

Izlet pa je eden redkih, ki ga opraviš najprej navzdol, nazaj grede pa posebej z vozičkom kar pošteno zagrizeš v breg. Tudi očetje moramo kdaj pa kdaj mal pomigat.

uskovnica-13

Do planine je dobrih trideset minut hoje tipa “lagano sportski”. Že na poti se nam na večih mestih pogled odpre na gorski hrbet južno od Bohinjskega jezera, in sicer veličastne Peči (tako spodnjim Bohinjskim goram pravijo prebivalci Baške grape), tako da hoja ni dolgočasna.

uskovnica-1

Planina je nastala nekje v 18. stoletju. V letih najbolj intenzivne paše in upravljanja s senožetmi, so bili pašniki povsod tam, kjer se nam danes pogled ustavi na krošnjah dreves.

uskovnica-8

Zaraščanje pašnikov z gozdom je normalen pojav, ki sledi opuščanju stoletne dejavnosti. Danes sicer še v velikem številu lepo ohranjeni stanovi, staje in drugi pomožni kmetijski objekti spreminjajo svojo namembnost v počitniško.

uskovnica-24

Tokratni izlet je bil res uživaški, posedali smo po travi,

uskovnica-17

se sprehajali pod jerebikami, bukvami in smrekami,

uskovnica-7

in zganjali vragolije na grbinastih travnikih ter med listjem.

uskovnica-39

Na planini smo bili razen dveh, treh izjem popolnoma sami. Večkrat pomislim, kaj počnejo ljudje ob tako lepih dnevih. Mi smo bili kljub izredno hladni nedelji skoraj pol dneva na toplem sončku, med vencem najlepših hribov, kar jih premore ta planet,

uskovnica-3

med naravnimi čudesi (npr. grbinasti travniki kot primer post ledeniškega delovanja),

uskovnica-26

med stavbami, ki jih je ustvarila pridna roka domačina,

uskovnica-5

med prepletom narave in duha.

uskovnica-20

Ne vem, kje se potikajo ostali, me niti ne zanima preveč. Mi že planiramo naslednji izlet. Mogoče že na sneg?

uskovnica-10