Gorništvo

Štart v sezono

Včeraj smo štartali v turnosmučarsko sezono. Za začetek si vedno rad privoščim Javornik (Ženiklovec). Zato, ker je blizu, ker so čudoviti razgledi, ker hodiš pod s snegom obteženimi smrekami, ker je tišina, mir, …

20121209-P1110911

Tokratna ekipa je bila usmiljenja vredna. Z nami je bil novinec, ki je z motivacijo zaključil po prvem klancu in človek, ki dobi tudi na Javorniku višinsko bolezen. Vzrok za oboje je pomanjkanje jutranje kave, čeprav se mi dozdeva, da sem ju zjutraj videl s kozarčkoma “coffee to go” v roki.

20121209-P1110872

Na Tržiškem koncu zadnjo serijo ni padlo veliko snega, pa vendar smo celo pot gazili kot zmešani. Udiralo se je pošteno, ne pomnim kdaj nazadnje tako. A kaj, ko spodaj ni nobene podlage, pršič pa vrhunski.

20121209-P1110885

20121209-P1110895

Sam sem užival v prekrasnem dnevu in potihoma upal tudi na dobro smuko, ki je na koncu ni bilo, razen par kratkih odsekov.

20121209-P1110907

20121209-P1110899

20121209-P1110898

Za začetek več kot dobro in če se po takem začetku pozna celotna sezona, potem bo juhuhu.

20121209-P1110905

Menina planina

Tako težko se odpravimo kam bolj vzhodno od Kranja, zmeraj nas nosi na zahod. Menino planino smo imeli že dalj časa “na spisku” in v soboto je prišla na vrsto. In še enkrat več se je pokazalo, da ti kraji niso tako prekleto daleč, da to le niso “tuja” gorstva.

20121006-DSC_0008

Štartali smo na Bibi in jo mahnili prek pašnikov proti Domu na Menini. V vodnikih piše sicer, da boste hodili 1 uro, a nikar ne hitite, z majhnimi otroci je na poti toliko za doživet, da je realna časovnica 2 uri.

20121006-DSC_0023

Joj, prejoj, kakšna prostranstva pašnikov so tu gori, neverjetno.

20121006-DSC_0040

Pot je vseskozi zanimiva, speljana mimo številnih kalov,

20121006-DSC_0035

čez številne ograje,

20121006-DSC_0047

skozi gozd,

20121006-DSC_0060

mimo vrtač.

20121006-DSC_0089

Med potjo otroci spoznavajo vse živo,

20121006-DSC_0055

in neživo.

20121006-DSC_0179

Predvsem pa veliko letajo.

20121006-DSC_0049

Naš cilj, Dom na Menini. Hrana odlična.

20121006-DSC_0097

20121006-DSC_0111

Ko se obrnemo nazaj, se obrne tudi vreme, zapiha,

20121006-DSC_0128

20121006-DSC_0134

a dobre volje ne odpiha.

20121006-DSC_0181

Pozvonimo še za srečo in Menino planino zapustimo z mislijo, da ni dovolj le živeti, ampak doživeti.

20121006-DSC_0198

 

Nenavadna fantovščina

Bratranec Jure je imel prejšnji dan fantovščino. Ne običajno, posebno. Povabil nas je namreč v Robanov kot, na raziskovanje fosilov. In smo šli. Šest moških, vsi bolj ali manj povezani z geologijo, predvsem pa s strastjo do nežive narave.

Jure je sicer mislil, da bo šlo vse gladko, a zataknilo se je že na poti čez Kranjski Rak. Pred bogom je moral narisati svojo bodočo ženo, ji nekaj lepega napisati in umetnino ves dan nositi okrog vratu.

Sledila je bistveno težja preizkušnja, in sicer prodaja kamenja in fosilov mimoidočim. Zaslužiti je namreč moral, da smo si mi lahko odžejali. Po sprva nerodnih korakih, mu je začuda na koncu šlo kot arabcu. Še več, gostilničar mu je potem, ko ni imel več kaj prodati, kar tako stisnil 5EUR v denarnico. Jure zna prodajati tudi meglo.

V Robanov kot je moral nositi kar konkretno težak križ, med potjo pa je moral zbirati cvetje za herbarij. Izkazalo se je, da je ta sicer velik strokovnjak za fosili, popolnoma neuk glede žive narave. Kot furmanski konj, vidi samo kamne, nič drugega. Ne pozna nobenega planinskega cvetja, zato je naloga prišla kot naročena.

Sledilo je še nekaj zanimivih nalog, ob katerih so se mimoidoči z veseljem nasmejali, potem pa smo malce zagrizli v breg. Neverjetno, v kako čudovitih ambientih so nahajališča, kjer raziskujeta Jure in Tomaž.

V krušljivem svetu, kjer so ploščasti apnenci ravno prav nagnjeni po pobočju za zdrs, se je treba naučiti varno hoditi.

Po ureditvi baznega tabora, se delo prične. Mi veselo iščemo fosilne ribe, Jure pa določa cvetje, ki ga je spotoma nabral.

Končno dobi tudi Jure malo popusta in takoj se zažene v skale.

Parkrat udari s kladivom in že je tu prvovrstna najdba. Triasna riba, stara več kot 240 milijonov let.

Raziskovanje traja celo popoldne, preiščemo širšo okolico nahajališča.

Privoščimo si še pravi pravcati piknik in zvečer, že v mraku odhlačamo polni lepih vtisov domov.