Aktivnosti

Nenavadna fantovščina

Bratranec Jure je imel prejšnji dan fantovščino. Ne običajno, posebno. Povabil nas je namreč v Robanov kot, na raziskovanje fosilov. In smo šli. Šest moških, vsi bolj ali manj povezani z geologijo, predvsem pa s strastjo do nežive narave.

Jure je sicer mislil, da bo šlo vse gladko, a zataknilo se je že na poti čez Kranjski Rak. Pred bogom je moral narisati svojo bodočo ženo, ji nekaj lepega napisati in umetnino ves dan nositi okrog vratu.

Sledila je bistveno težja preizkušnja, in sicer prodaja kamenja in fosilov mimoidočim. Zaslužiti je namreč moral, da smo si mi lahko odžejali. Po sprva nerodnih korakih, mu je začuda na koncu šlo kot arabcu. Še več, gostilničar mu je potem, ko ni imel več kaj prodati, kar tako stisnil 5EUR v denarnico. Jure zna prodajati tudi meglo.

V Robanov kot je moral nositi kar konkretno težak križ, med potjo pa je moral zbirati cvetje za herbarij. Izkazalo se je, da je ta sicer velik strokovnjak za fosili, popolnoma neuk glede žive narave. Kot furmanski konj, vidi samo kamne, nič drugega. Ne pozna nobenega planinskega cvetja, zato je naloga prišla kot naročena.

Sledilo je še nekaj zanimivih nalog, ob katerih so se mimoidoči z veseljem nasmejali, potem pa smo malce zagrizli v breg. Neverjetno, v kako čudovitih ambientih so nahajališča, kjer raziskujeta Jure in Tomaž.

V krušljivem svetu, kjer so ploščasti apnenci ravno prav nagnjeni po pobočju za zdrs, se je treba naučiti varno hoditi.

Po ureditvi baznega tabora, se delo prične. Mi veselo iščemo fosilne ribe, Jure pa določa cvetje, ki ga je spotoma nabral.

Končno dobi tudi Jure malo popusta in takoj se zažene v skale.

Parkrat udari s kladivom in že je tu prvovrstna najdba. Triasna riba, stara več kot 240 milijonov let.

Raziskovanje traja celo popoldne, preiščemo širšo okolico nahajališča.

Privoščimo si še pravi pravcati piknik in zvečer, že v mraku odhlačamo polni lepih vtisov domov.

Nekje nad Bavšico

Se mi zdi, da gredo lepe fotografije skupaj z lepo glasbo, zato kakšno doživetje združim na omenjen način. Hip hop glasbe in rap-a ne poslušam, sem ter tja pa mi je kakšno besedilo všeč, kakšen ritem zanimiv. Zlatko in Tina Marinšek sta zapela Mi je žal. V delu besedila Zlatko pravi: Generacije ta stare so znale češnje robutat, dons gledam ta male, brez neta ne znajo lulat.

Poletni večeri in jutra

Večeri nekje ob Savi,

zremo v rečni tok,

ob ognju pečemo dobrote,

poslušamo zgodbe.

Zjutraj pa občudujemo barvitost avgustovskih začetkov dneva.