09
2012O Lemovju sem nekoč že pisal, zato se ne bom ponavljal, pripenjam link do objave: http://www.fotogaja.si/?p=5405
Če boste torej v Trenti, skočite na uro oddaljen balkon na nasprotni strani Vrsnika, obljubljam, da vam ne bo žal in mi boste za izletniško idejo hvaležni.
Pogled na Vrsnik
Pa proti Bovcu
Proti grebenu Lepega Špičja
Pihavec
Je treba splest kakšno zgodbico za otroke, njih razgledi še ne zanimajo preveč
30
2012Pretekli teden sem bil kar trikrat v dolini Vrat, vsakič z drugačnim namenom, vsakič z lepo izkušnjo. Najbolj sem vesel, da spet z družino vandramo po naravi. Zdaj je mali Nejc že toliko velik, da gre lahko v nahrbtnik, Gaja pa je čudežno “prebolela” fazo, ko ni hotela prehoditi 100m. Tokrat smo jo peš mahnili po spodnjem delu naravoslovne učne poti Triglavske Bistrice do Peričnika in nazaj.
Prijeten hlad Bistrice nas je spremljal celotno pot.
Nekaj malega smo se na novo naučili.
Malce zagrizli v breg.
In se stuširali pod Peričnikom.
20
2012Začelo se je zelo zgodaj, pod Jerebico,
nad potokom in koriti Nemčlje (Možnica),
na seniku.
Nekje nad Pelci se je sramežljivo med drvečimi oblaki začel delati dan, med tem, ko nas je Samo kot mlade ovce gnal čez planino Bala v zavetje južnih pobočij vrhov Loške stene.
Na eni strani gledam dol v Bavšico,
na drugi proti Jalovcu.
Krasen svet,
s krasnimi ljudmi (o siru ne bom, ker je bil pregrešno dober).
Nad nami domačini, varuhi tega sveta (zlatorogi),
pod nami gorski nakit.
Dobrih deset ur smo si vzeli čas, da smo pregledali območje brez poti, planinskih koč, vikendov, adrenalinskih športov, … In kaj je tu potemtakem sploh za videt, za doživet.
Mir, narava, ki hodi po svoji začrtani poti: There is a way that nature speaks, that land speaks. Most of the time we are simply not patient enough, quiet enough, to pay attention to the story. In o čem je govorila ta zgodba:
O življenju gamsov,
o cvetju,
o življenju tam nekje, nekoč,
o vodi, ki dela čudeže,
o preprosto lepi gorski krajini,
o prijateljih, s katerimi deliš doživetja.
Miha in Samo
Tanja in Katja
P.s. Še informacija o fotografiji – vse posneto z dobrimi tremi kilogrami težko canonovo opremo (drugače sem zaprisežen Nikonaš): Canon EOS-1Ds Mark II in objektivom Canon EF 28 – 300 mm F3.5 – F5.6 L IS USM.


































