08
2012Pogosto sem na raznih fotografskih spletnih straneh videl prelepe fotografije slapu Kozjak in si v mislih ustvaril sliko, za katero pa se je izkazalo, da je v živo precej drugačna. Zdaj vem, zakaj se ta slap tako pogosto pojavlja na fotografijah. Eno je sicer resnično izjemen ambient, drugo pa dostop, ki je kot nalašč za nedeljske fotografe.
No, za zelo majhne otroke je to lep sprehod in še lepše doživetje. Potka v zadnjem delu dostopa je speljana atraktivno, čez brvi in po leseni galeriji.
V mislih sem si tudi predstavljal, kako bom naredil fotografije, kako bom kadriral, ipd., a potem sem videl, da ni ravno veliko prostora za kreativno fotografijo, sploh če slap obiščeš sredi poletnega dne. Prostor je namreč zelo omejen. Še največ težav sem imel s spustom po ravno prav nagnjenih in razmočenih apnenčevih ploščah do struge potoka Kozjak, kjer je vsaj nekaj kamnov, ki so prav prišli za ospredje fotografije. Vzel sem svojo širokokotno Sigmo 10-20, stojalo, se poigral z nastavitvami in nastalo je par korektnih posnetkov.
Žal mi je, da si nisem vzel več časa in bi naredil še kakšen posnetek v nasprotno stran, stran od slapu, saj sem šele doma videl, da bi bili ti posnetki zelo dobri, zaradi kombinacije svetlobe,vode, tankih plasti apnenca in obilice mahu, ki prerašča kamenje.
Ko sem prečkal brv čez Sočo, je pod mano že tekla mešanice Soče in potoka Kozjak.
07
2012Kamp Jelinčič v Soči je bil šest dni naš dom. Če se ozrem na vse letošnje dopuste, je sicer težko stehtati in presoditi, kateri je bil najlepši, ampak ta zadnji v Trenti in Soči je bil prvovrstno, edinstveno doživetje. Počutili smo se resnično po domače, sproščeno, za kar gre zasluga vsem na kmetiji Jelinčič. Redko kje doživiš tako prijazen sprejem in gostovanje, kot tu, ob malih koritih Soče.
Na kmetiji imajo odlično hrano, ovčji sir, kravje mleko, jajca. Živali vse naokrog, zjutraj te prebudijo petelini in rigajoči osel, zvečer te v kamp pospremijo ovce, otroci lahko pobožajo koze, pujse, zajce.
Večer lahko preživiš v nadvse prijetni družbi somišljenikov iz vseh koncev Evrope v skupnem prostoru okrog prijetnega ognjišča, kjer se peče domači sir ob glasbeni spremljavi kitare.
Kamp je lociran na travnati terasi dobesedno sredi kmetije, tako da lahko doživiš utrip delovnega dne v dolini Trente. Namesto trgovine zjutraj kamp obišče potujoča pekarna v obliki kombija, ki poskrbi za tisto, kar na kmetiji ne moreš dobiti. Tako ni potrebna nobena vožnja do Bovca.
V prihodnjih objavah pa še kakšna beseda in fotka z našega potepanja po okolici.
30
2012Pretekli teden sem bil kar trikrat v dolini Vrat, vsakič z drugačnim namenom, vsakič z lepo izkušnjo. Najbolj sem vesel, da spet z družino vandramo po naravi. Zdaj je mali Nejc že toliko velik, da gre lahko v nahrbtnik, Gaja pa je čudežno “prebolela” fazo, ko ni hotela prehoditi 100m. Tokrat smo jo peš mahnili po spodnjem delu naravoslovne učne poti Triglavske Bistrice do Peričnika in nazaj.
Prijeten hlad Bistrice nas je spremljal celotno pot.
Nekaj malega smo se na novo naučili.
Malce zagrizli v breg.
In se stuširali pod Peričnikom.






















