24
2011Za današnjo objavo sta kriva dva dogodka, ki sta med seboj povezana. Dopoldne se je kolegica v službi pohvalila, da že ta teden odpotuje v Maroko. To me je spomnilo, da sem nekoč tam že bil in mogoče bi bilo lepo in prav, da pokažem tudi kakšno fotko iz precej drugačnih hribov, kot so slovenske Alpe. Gorovje Atlas, predvsem nižji del, ki gleda proti jugu, je namreč nekaj posebnega. Popolna gorska puščava, podvžena vetrni eroziji, ki pa je kljub temu izredno barvita.
Tudi tu sva imela čas, da sva lahko malo pokolesarila in bilo je naravnost čudovito.
Prednost drugače sicer monotonih, pustih puščavskih predelov je, da povsod tam, kjer teče voda, zelenje poudari kontraste in življenje se zdi še bolj živo, barvito kot sicer.
Gorovje Atlas zlahka povežem s predavanjem, ki ga pripravljam za začetek novembra, saj bo govora o geologiji gorskega sveta. Ravno danes sem zato izbiral fotografije iz različnih potovanj in satelitske posnetke Zemlje. Pri iskanju sem naletel tudi na izjemno nazorno kratko video animacijo, ki prikazuje, kako se je spreminjala podoba Zemlje do danes in celo kako bo izgledala čez 100 milijonov let. Zadeva je res vredna ogleda.
[youtube uGcDed4xVD4 nolink]
20
2011V torek smo imeli zaposleni v zavodu narodnega parka ekskurzijo. Je že tako, da je potrebno dobro poznati področje svojega dela in svojo “pisarno”, ki je v našem primeru ogromna, površinsko gledano. Je tudi tako, da nekdo, ki je polno zaposlen npr. v Posoškem delu parka, ne pozna celotnega terena na Gorenjski strani in obratno.
Jutro na Planini Klek je bilo hladno, a pogled na to odmaknjeno kulturno krajino, ki se zliva z macesnovimi gaji, je več kot topel.
Več kot ponosen sem na svoje sodelavce, toliko različnih profilov, toliko različnih znanj, izkušenj, spretnosti, modrosti na enem kupu. Čeprav je večkrat v javnosti slišati kritike na račun delovanja zavoda, me te kritike ne ganejo, saj predobro vem, da se vsi trudijo za cilje narodnega parka. Velikokrat je to težko, ker nas del ljudi vidi kot zaviralce razvoja, drugi del pa kot tiste, ki bi morali biti še strožji, kar se tiče posegov, dejavnosti, itd.
Pogosto poslušam komentarje znancev, ki kažejo na to, kako slabo je poznavanje parka v širši javnosti. Nekateri so prepričani, da se v parku nič ne sme graditi, drugi “vedo”, da se vse gradi na črno, tretji mislijo, da je Bled v parku, četrti so ogorčeni, če nekdo poseka drevje v gospodarskem gozdu, in tako dalje. Lasje mi gredo pokonci, ko razni “znalci”, lokalni politiki in vsevedneži radi primerjajo naš park s tujimi, ki jih vse po vrsti poznajo. Kaj vse se tam sme in kako imajo vse lepo, urejeno in pošlihtano. Da znajo s turizmom, kmetijstvom, gozdarstvom, da imajo znotraj meja polno smučišč, da ni nobenih odpadkov, itd. Resnica je drugačna. Ker veliko hodimo po drugih parkih in smo v stikih z ljudmi, ki tam delajo, vemo, da imajo povsod podobne probleme. Tam, kjer je problemov manj, pomeni predvsem to, da so meje parka potisnili zelo visoko v hribe, kjer ni interesov, doline in nižinske predele pa so prepustili razvoju, takšnemu ali drugačnemu. Temu se reče rezervatno varstvo, kjer ljudje v teh območij ne prebivajo in ne izvajajo dejavnosti. Naš park je specifičen, veliko je v njem naselij, kulturne krajine, dejavnosti, interesov. Zato je upravljanje z njim težka naloga. Primerjave z drugimi parki so sicer smiselne zato, da dobre stvari lahko uporabimo tudi tukaj, vendar primerjave na osnovi “rekla – kazala” so neokusne, a prevladujejo v javnosti, saj so tipa “Slovenske novice”.
Pot na Debelo peč je za sladokusce, za ljubitelje miru, macesnovih gajev in razgledov.
Skalni stebri nad Krmo in Triglav
Planina Zajavornik
Krma in Zgornja Radovna
Triglavsko pogorje
Planina Lipanca
Ni skrbi, da ne bi Triglavski narodni park še dolgo veljal za enega najlepših območij narave in kulturne krajine v Evropi in svetu, tako nam povedo tudi vsi tisti tuji partnerji, ki so naš park obiskali in ravno tako delajo v narodnih parkih po svetu. Ob vračanju v dolino sem ujel pogovor dveh primorskih sodelavcev z dolgoletnim stažem in z očmi, ki so videle številne druge parke, a le redko lahko okusita Gorenjski del našega parka: “Saj smo bili v Švici, Avstriji, Italiji, Nemčiji, Angliji, …, ampak tako lepo kot je tukaj pri nas, ni nikjer.”
17
2011Težko, da ima še kakšna žival tako negativen predznak pri ljudeh, kot jo ima volk. V otroštvu pravljice, kasneje filmi o volkodlakih, zgodbe o pobitih ovcah, itd. Na tak način žal ne moremo spoznati resnice o teh zanimivih, lepih živalih.
Mogoče bi odnos do volka spremenili s tem, da bi mu izkazali spoštovanje, saj je prednik vseh domačih psov. In mogoče bi le kanček tistih simpatij, ki jih gojimo do domačih ljubljenčkov, delili tudi z volkom.


























