30
2015Najbolj skrita, najbolj odmaknjena in najvišje ležeča trentarska dolina (Janez Bizjak iz knjige Trenta in Soča), ki sega pod Bavški Grintovec. Ime pomeni za po(u)dnem, s katerim so ločevali to dolino od drugih po vsakdanji poti sonca.
Le na majhnem delu doline so še ohranjene vse nekdanje krajinske značilnosti, njiva s čompami, pokošeni grbinasti ledeniški travniki, objekti z značilno arhitekturo.
Če ima človek že malce geološko in geografsko privajene oči, potem hitro opazi ledeniško čelno moreno (raztresen in različno velik ledeniški material, ki je ostal na čelu ledenika, potem ko se je le ta umaknil oz. stopil), ki jo krasno opazuješ s ceste, ki se za hišami vzpne v strm klanec in iz nje zreš v neobičajno velike balvane v strugi. To so nič drugega kot ledeniški balvani.
06
2015Vsak slap ima podobno kot vsak človek določeno življenjsko dobo, ki seveda v letih ni primerljiva. Trenutno imamo srečo, da živimo ravno v času, ko je oblika Spodnjega Martuljkovega slapu nekaj edinstvenega in posebnega. Čez tisoče let namreč enakega prizora ne bo, na tem mestu bo najverjetneje zanimiva soteska brez slapu. Slap namreč pada v treh stopnjah, pri čemer ima zgornja stopnja en curek, srednja dva in spodnja tri. Narava, umetnik brez primere.
Like human’s every waterfall has it’s living time. It is a bit longer though. We are lucky to live in the period of Lower Martuljek waterfall lifetime that we can admire it’s current amazing shape. It has tree major levels. The first has one main flow, the second has two and the third has tree. Beautiful!
23
2014Mangartsko sedlo ni samo najvišja točka v Sloveniji, kamor pripelje asfaltirana državna cesta. Tudi ni samo lepa izletniška in planinska točka. Mangartsko sedlo z okolico je območje izjemne geološke dediščine Julijskih Alp. Na tem prostoru so namreč kot odprta knjiga na površju vidne kamnine od zgornjega triasa, preko jure, do krednih sedimentov. Vse te kamnine so sicer nastajale v morskih okoljih, ki pa so bila med seboj zelo različna. Ob nastajanju Alp je kamnine, ki so se razprostirale na mnogo širšem območju močno stisnilo, nagubalo in narinilo, tako da jih lahko danes opazujemo na majhnem prostoru, na katerem pa so tudi posledice omenjenih močnih pritiskov tudi zelo lepo vidne.
Natančnejši opis geologije Mangartskega sedla najdete na spletni strani DEDI – http://www.dedi.si/dediscina/118-mangart-vrh-in-sedlo
Značilna, tudi s topografskim imenom označena Rdeča skala, ki označuje kredne kamnine

Narivanje plasti “ena na drugo”
















