Aktivnosti

Zlata jesen

IMG_8894

Letošnja jesen je malce muhasta. Zaradi malo sončnega vremena, je tudi manj potepanja v naravi. No, vsak lep trenutek izkoristimo za kakšen kratek izlet, kar za našo družino pomeni vsaj nekajurno pohajkovanje. Danes smo celo nabrali najdebelejši kostanj v zgodovini ter jedli pozno oktobrske robide (mjammmmi). Tudi materino dušico za čaj se še najde.

IMG_8878

IMG_8879

IMG_8901

IMG_8906

Vrtača – hišna gora

V soboto sem bil spet na Vrtači. Po brezpotju čez Malo glavo četrtič, vsakič z drugim soplanincem. Prvič sam, potem z Bojano, Gregom in tokrat z Edijem. Ne vem, kaj je na Vrtači, ampak vedno znova se vračam tja gor, predvsem jeseni in pozimi. Začneva dovolj zgodaj, da pred nama še beži luna, za nama pa vstaja sonce.

P1130385-2

Velik del najinih pogovorov se dotika fotografije. Edo se je udeležil mojega tečaja in sedaj je v tisti fazi, ki mu jo najmanj privoščim. Dobil je veliko informacij, ki jih mora zdaj pretvoriti v prakso. Zajebava ga tehnika, hecajo ga nastavitve, begajo ga povezave med zaslonko, časom in občutljivostjo, … Če bo vztrajen in bo premagal to fazo, ki je obupna, potem bo zmagal.

P1130387

Ko enkrat obvladaš fotoaparat in vse osnove fotografije, potem je čas za igranje s svetlobo. In ne smem pozabiti postprodukcije, ki se mi zdi vedno bolj in bolj ključnega pomena. Bistveno je, da moraš pravilno zajeti svetlobo oz. videti potencial že pri fotografiranju, potem pa speglati zadevo na računalniku.

P1130389

Jutranje meglice nad Karavanaškimi grebeni so bile čudovite, meglice fotografiji dajo globino in vzdušje, brez njih je fotografija prazna, le sence in oblaki zmorejo nekaj podobnega.

P1130392

Pot čez Malo glavo je prijetna, razgledna in direktna. Zdelo se mi je, da vse skupaj prehitro mineva in ne morem v celoti tega prelepega jutra vsrkati vase.

P1130398

Vse pogosteje se zadnje čase zgodi, da na hribovske kratke ture s seboj vzamem le kompaktnega digitalca Panasonic Lumix LX-3. Ni mi žal, ker je izplen več kot dober, teža pa je neprimerljiva.

Planina v Lazu

Kdor pozna Planino v Lazu, ve, da je človeška roka tu naredila božje delo. Umetniško delo malega človeka v ambientu, kjer narava ni skoparila z lepoto. Večkrat imam možnost, da si planine v Julijskih Alpah ogledam s tistimi, ki so v bodisi opuščenih, bodisi še živih sirarnah nekoč izdelovali sir, s tistimi, ki so strehe pokrivali s skodlami, tovorili tovor na ramenih, s konji in danes s traktorji. S potomci prvih naseljencev planin in današnjimi upravitelji teh izjemnih kulturnih območij.

IMG_8511

Te ljudi spoštujem, ker vidim, s kakšnim odnosom govorijo o preteklih časih, kako čustveno so vezani na posamezne objekte, na poti, ki so jih nekoč z rokami ali stroji naredili, s krajino, ki so jo obdelovali tako ali drugače. Žal je današnja situacija na področju kmetijstva, agrarnih skupnosti in splošnega ekonomskega stanja tudi tega človeka spremenila v uporabnika težke mehanizacije, spopadanja z neskončno birokracijo, upravljanja s subvencijami, … Namesto konjev brnijo konjički v traktorjih ter jeklenih pticah in nosijo material na planine. Namesto pastirjev, majarjev in kmetov se stanovi polnijo s turisti, počitnikarji, umetniki, … Stoletno tradicijo je v parih desetletjih zamenjal nov val upravljanja s planinami in okolico. Včasih se zdi, da ima več besede planinec na obisku, kot kmet, ki ureja, obdeluje in izkorišča krajino. Ti stari ljudje tega ne razumejo.

IMG_8514

IMG_8542-2

Kakšna je nadaljnja usoda pašnih planin, ki danes le delno opravljajo funkcijo, zaradi katere so nastale, torej kmetijsko. Je turizem na planinah lahko prihodnost? Bodo turisti pasli krave? Bodo planinci kosili travo? Bodo mladi zagrabili delo v agrarnih skupnostih? Bodo do vseh planin speljane dostopne ceste? Bomo znali najti skupni jezik, kmetje, turisti, planinci, naravovarstveniki, gozdarji, kulturnovarstveniki, …?

IMG_8556

IMG_8561

IMG_8563

IMG_8578

IMG_8585

IMG_8588

IMG_8591

IMG_8610

IMG_8611