Izleti

Jesenska potepanja

Rad vidim, kako jeseni gozd, njive in sadovnjaki podarijo celo vrsto dobrot. Zanimivo, kako v različnih obdobjih življenja različno gledamo in čutimo svet, prostor okrog sebe. V mladosti sem s svojimi starši veliko hodil po gozdovih, travnikih, manjših hribčkih. Potem je prišlo obdobje, ko me to tudi slučajno ni zanimalo, videl sem le žogo, zabavo, učenje, mogoče še kakšno punco. Nekajkrat na leto sem sicer še hotel ohraniti stik s tem prostorom (taborniki, hribi, plezanje). Sledilo je obdobje, ko sem spoznaval različne športe v naravi in zaradi strmenja k ciljem  naravi okrog sebe nisem posvečal prav veliko pozornosti. Važna mi je bila le rekreacija v naravi, ambient mi je bil samoumeven. Sicer je bilo važno, da je bilo lepo, vendar vedno je bilo veliko hitenja do cilja, gozdovi so bili le vmesna faza do skale. Danes se spet vračam nazaj, “back to the roots”. Otroci si znajo vzeti čas, zato je na izletih z njimi tako zelo lepo. Spet občuduješ malenkosti v naravi, ki tvorijo in gradijo njeno celoto. Spet gledaš s tistimi naivnimi očmi in se čudiš sistemu, ki je tako brezhiben. Spet uživaš v preprostih stvareh.

20121005-DSC_9930

20121005-DSC_9936

20120930-DSC_9758

20120930-DSC_9765

20121005-DSC_9939

20121005-DSC_9948

20121005-DSC_9960

Menina planina

Tako težko se odpravimo kam bolj vzhodno od Kranja, zmeraj nas nosi na zahod. Menino planino smo imeli že dalj časa “na spisku” in v soboto je prišla na vrsto. In še enkrat več se je pokazalo, da ti kraji niso tako prekleto daleč, da to le niso “tuja” gorstva.

20121006-DSC_0008

Štartali smo na Bibi in jo mahnili prek pašnikov proti Domu na Menini. V vodnikih piše sicer, da boste hodili 1 uro, a nikar ne hitite, z majhnimi otroci je na poti toliko za doživet, da je realna časovnica 2 uri.

20121006-DSC_0023

Joj, prejoj, kakšna prostranstva pašnikov so tu gori, neverjetno.

20121006-DSC_0040

Pot je vseskozi zanimiva, speljana mimo številnih kalov,

20121006-DSC_0035

čez številne ograje,

20121006-DSC_0047

skozi gozd,

20121006-DSC_0060

mimo vrtač.

20121006-DSC_0089

Med potjo otroci spoznavajo vse živo,

20121006-DSC_0055

in neživo.

20121006-DSC_0179

Predvsem pa veliko letajo.

20121006-DSC_0049

Naš cilj, Dom na Menini. Hrana odlična.

20121006-DSC_0097

20121006-DSC_0111

Ko se obrnemo nazaj, se obrne tudi vreme, zapiha,

20121006-DSC_0128

20121006-DSC_0134

a dobre volje ne odpiha.

20121006-DSC_0181

Pozvonimo še za srečo in Menino planino zapustimo z mislijo, da ni dovolj le živeti, ampak doživeti.

20121006-DSC_0198

 

Zajamniki in Javornica

Prejšnji dan smo ušpičili en lep zgodnje jesenski izlet na planino Zajamniki in planino Javornico.

Na Zajamnikih je zanimivo videti, kako so sistematično ločeni hlevi od pastirskih stanov. Vsi hlevi so namreč na spodnji strani nekdanje poti in vsi imajo svojo lastniško parcelo. Pastirski stanovi so na zgodnji strani poti in stojijo na skupni parceli agrarne skupnosti. To je dokaz, koliko je nekdanjemu kmetu pomenil hlev in predvsem živali. Danes je seveda celotna planina spremenjena v počitniško naselje. Če dejavnosti pač ni več, tudi planina ne more biti več živa.

No, nekaj krav se na okoliških pašnikih še pase in spominja na nekdanje čase.

Pot do planine Javornica je lepa, zanimiva, sploh sedaj, ko rastejo marele. Nabrali smo jih le toliko, kolikor smo potrebovali za en okusen obrok. Slišim in berem pa, da znajo biti ljudje, gobarji, nenasitni. Nekje sem prebral, da je nekdo naenkrat nabral 110 gob, drugi 200, da nekje nosijo zaboje iz gozdov. Ne vem zakaj  je v ljudeh ta butasta želja po dokazovanju, po izkoriščanju. Vzameš toliko gob, kolikor jih rabiš za nekaj obrokov in ozimnico, ostalo pa pustiš v gozdu. Ker ne boste verjeli, gobe so hrana za številne živali v gozdu, mi ljudje od prehrane z gobami nismo življenjsko odvisni, za nas je to le priboljšek, za nekatere živali pa so gobe del nujne prehrane. Ni spoštovanja, je samo pohlep. Jaz imam drugačen recept. Slikam gobo in jo imam za vedno shranjeno, če jo odtrgaš, je v trenutku ni več.

Planina Javornica je neznana planina, a vredna obiska, saj ima neverjeten travnat pomol. Neomejen prostor za letanje otrok.

Razgledi proti Bohinju pa so nenavadni, drugačni.

Vse lepo hitro mine in odhlačali smo domov polni lepih vtisov.