Fotografija

Morsko okolje v Dolini Triglavskih jezer

Gorništvo, planinstvo, pohodništvo ali kakorkoli že temu rečemo, lahko doživljamo tudi drugače kot hojo od točke do točke, ene planinske postojanke do druge, osvajanja vrhov in občudovanja lepot ter uživanja razgledov. Z naštetim sicer ni prav nič narobe, celo nasprotno. Pa vendar lahko z opazovanjem okolice, oblik površja, rastlinstva in živalstva ter razumevanjem prepleta vseh neživih in živih elementov v gorah, našo gorniško avanturo doživimo poglobljeno. Pri tem nam pomaga znanje iz šolskih klopi, zapisi iz vodnikov, knjig, znanje prijateljev, znanstvenikov, turističnih publikacij. A tu nastane po mojem mnenju bistveni problem celotne zgodbe. In sicer, kako interpretirati, predstaviti fenomene v naravi na način, ki bo vsakomur razumljiv, zanimiv in nenazadnje poučen. Težko! Znanstveni jezik pretvoriti v poljudno obliko je umetnost. Tako suhoparne teme, kot so kamni, tektonika, površinske oblike, relief in podobno opisati na način, ki bo človeka prepričal, da bo to sploh prebral ali poslušal, je resnično težko. Lažje je z rožami in živalmi. Na srečo pri interpretaciji lahko veliko pomaga fotografija.

LAHKO KAMEN NASTANE V VODI?

20130722-IMG_3323

Odgovor je seveda da, še več, kamen se lahko celo rodi iz vode same. Voda namreč v sebi nosi toliko raztopljenih snovi, da lahko z njihovim izločanjem gradi kamnine (se še kdo spomni vodnega kamna na strojih v gospodinjstvu?). Če bom v naslednjih objavah skušal pokazati in opisati naravne znamenitosti doline Za jezeram, potem moram nekje začeti in kje drugje kot pri tem, kaj gradi podlago, na kateri danes kraljujejo jezera v dolini in gore nad njimi. Veliko ljudi je prepričanih, da so kamnine, ki danes gradijo naše gore, nastale prav na tem območju, torej da je tukaj pred toliko in toliko leti obstajalo morje. Resnica je daleč od tega. Dolino Za jezeram gradijo skoraj v celoti apnenci, torej kamnina, nastala v morju, vendar daleč stran od kraja, kjer jih danes opazujemo, celo tisoč kilometrov stran. V današnjo lego so jih premaknile tektonske sile, tiste, ki povzročajo stalno premikanje tektonskih plošč. Kako pa vemo, da so kamnine v dolini Za jezeram apnenci, da so nastale v morju?

SI ZA PLAVANJE V DOLINI TRIGLAVSKIH JEZER?

20130722-IMG_3515

Namesto plavanja v jezerih, v katerih lahko zaradi izredno občutljivega ekosistema, ki je skoraj popolnoma zaprt in brez vplivov okolice, z vnosom nezaželenih snovi škodiš jezerskemu okolju, si raje privošči skok v več kot 200 milijonov let star ocean, poln amonitov, polžem podobnih živali, ki so že izumrle. V do 100m globokem oceanu si lahko brezskrbno ogledaš raznovrstnost oblik njihovih hišic.

20130722-IMG_3540

Ker so bili amoniti morske živali, je jasno, da je torej apnenec kamnina, nastala v morju. Drugje v naših hribih boš srečeval školjke, pa tudi korale in druge morske živali. Poznavalci se dokopljejo celo do rib, morskih ježkov in drugih bolj skritih fosilov, velika večina pa je očem skrita in jih lahko opazujemo le pod mikroskopom.

Še nekaj nas opozarja na to, da so kamnine v Dolini Triglavskih jezer nastale v morju, takim kamninam pravimo tudi sedimentne kamnine.

BI KDO REZINO TORTE?

20130722-IMG_3580

Plasti apnenca, v tem primeru v zahodni steni Velikega Špičja, kažejo na odlaganje sedimenta na morskem dnu. Ena plast je obdobje odlaganja, črte med plastmi pa kažejo na kratko obdobje, v katerem se sediment ni odlagal. Ena plast predstavlja dobo nekaj tisoč let, tako da si lahko približno predstavljate čas nastajanja kamnin. Posebej, če pomislite še na to, da ljudje vidimo le plasti, ki so na površju, torej od dna doline do vrha gore. Seveda pa se plasti kamnin nadaljujejo tudi pod površjem, tudi kilometre in kilometre pod njim. Tudi nad današnjimi vrhovi je bilo v preteklosti še ogromno, več sto metrov, morda tudi kilometrov debelih skladovnic kamnin, ki jih je erozija že odnesla v dolino (melišča, prodnati zasipi dolin, …).

Povsod v apnencih ali dolomitih ni videti plasti. Takim apnencem pravimo masivni apnenci. Njihova neplastovita oblika kaže na to, da med odlaganjem sedimenta na morsko dno ni prihajalo do obdobij, v katerih se sediment ne bi odlagal, kot je to praviloma pri plastovitih apnencih. Dolina Za jezeram nam ponuja šolske primere opazovanja plastovitih in neplastovitih, torej masivnih apnencev. Na zahodu in dnu doline prevladujejo plastoviti, na vzhodu (greben Zelnaric in Tičarice) pa masivni.

20130722-IMG_3621

 V ospredju plastovit apnenec na dnu doline, v ozadju masivni apnenec Zelnarice

Ob sprehodu po planinski poti, nedaleč stran od Koče pri Triglavskih jezerih boste pohodili še eno geološko posebnost doline. Iz rdečkastega apnenca bodo v vas zrle številne rjave oči.

20130722-IMG_3393

Rjavi krogi so zarjaveli mangan (oksidiran mangan, podobno kot rja pri železu). Mangan se je nad dnu precej globokega morja zbiral v koncentričnih krogih in se na nekaterih mestih v Slovenskih gorah nakopičil v kar velikih količinah. V istih plasteh na Begunjščici so ga dolga leta kopali in ga na Jesenicah predelovali v železovo-manganovo jeklo. Ni odveč povedati, da so prav na Jesenicah bili prvi na svetu, ki so manganovo jeklo naredili, danes pa je to standard za vse “žlice” bagerjev in drugih delovnih strojev.

POBARVANKA?

20130722-IMG_3508

Še par besed o barvi. Nekako imamo v glavi, da so apnenci beli, sivi, torej svetlih odtenkov. Velikokrat je res tako. Svetli toni apnencev so posledica prezračenega, s kisikom bogatega morskega okolja, v katerem se je apnenec odlagal. Ne boste verjeli, ampak mnogo apnencev je lahko popolnoma črne ali vsaj zelo temno sive barve, kar dokazuje, da so ti nastali v zaprtih, redukcijskih (s kisikom siromašnih), lahko tudi globokih morskih okoljih. Apnenci so lahko tudi različnih barv, rožnati, rdečkasti, zelenkasti. Barvitost apnencev dajejo različni minerali, organske snovi ali druge primesi, največkrat pa gre za različne železove okside. V dolini Za jezeram se lahko čudovito opazuje menjavanje sivega in rdečkastega apnenca.

20130723-IMG_3731

20130723-IMG_3732

Še nekaj fotomateriala:

20130722-IMG_3534

20130722-IMG_3586

20130723-IMG_3742

Travniki pod Košuto

Tale izlet se je zgodil v sredini julija, ampak takrat ni bilo pravega časa za objavo. Že večkrat sem pisal o Planini Pungrat pod Košuto, torej tukaj in tule (klik na modre besede vas odpelje na objave).

IMG_2463

Po mojem mnenju je to planina, ki je idealna za družinski izlet, še posebej za majhne otroke. Planina je prostrana, odprta, polna krav, polna rož, grbinastih travnikov, po katerih se otroci tako z veseljem podijo, polna majhnih kamnov in skal, kjer se skrivajo presenečenja, ki jih nastavijo dobre vile, polna mehkih trav, kjer lahko piknikiramo. Sprehodi do planin levo in desno od Pungrata so kratki, a sladki, od 30 minut do ene ure (Tegoška planina in Planina Šija).

IMG_2500

IMG_2530

Planino obiščemo vsaj enkrat letno, včasih večkrat. Trenutno smo “na komot” in se do planine pripeljemo, vendar je pač to po sili razmer, saj otroka ne moreta še hoditi iz doline. Vam pa zagotavljam, da jo je najlepše obiskati kar z gorskim kolesom, kar sem večkrat tudi storil.

IMG_2537

IMG_2554
Kako resnično preprosti in lepi so lahko izleti z otroki! Ob odkrivanju narave, gibanju, igrah, zgodbicah, pravljicah na svežem zraku je tako prijetno, da poje srce in duša. Obenem vedno naberemo še nekaj rož za planinski čaj. Neprecenljivo.

IMG_2496

IMG_2498

IMG_2512

IMG_2527

Juhuuuuuu, pridemo spet!

IMG_2474

Raziskovalno delo v dolini Za jezeram

Pred dobrima dvema tednoma sem dva dni preživel v dolini Za jezeram (Dolina Triglavskih jezer). Istočasno in ne po naključju so dolino obiskali kolegi geologi iz Ljubljanske univerze ter nekaj njihovih prijateljev, ki so bili zraven bodisi za strokovno pomoč, fotoreportažo in seveda fizično delo (najbolj pomembno). Njihova naloga je bilo geološko in geomorfološko kartiranje okolice Ledvice in Dvojnega jezera ter pobiranje jezerskih sedimentov za geokemične analize.

20130722-IMG_3470
Čudovito je bilo videti, s kakšnim zanosom in voljo so znosili nečloveško težek tovor od Planine Blato do Ledvice, da so z raziskavami sploh lahko začeli. To je lepo videti predvsem zaradi tega, ker v živo vidiš, koliko še nekaterim ljudem pomeni tisto prvinsko raziskovalno delo, ki ga v današnjem času, v katerem je važen nek hipni, trenutni uspeh posameznika (npr. kolikokrat v 12 urah nekdo preteče Dolino Triglavskih jezer gor in dol) malokdo razume, kaj šele spoštuje in predvsem uporabi za potrebe odločanja. Raziskovalci so sicer tudi sami ujeti v svoj ozek krog ali vrtiček svoje panoge in se le stežka povezujejo med seboj, kaj šele, da bi s svojimi rezultati in rezultati drugih raziskovalcev prikazali celostno sliko njihovega raziskovalnega dela, ki bi bila uporabna v realnem življenju, v procesih odločanja, kaj in kako s prostorom, v katerem živimo, kaj in kako z delovanjem ljudi v prihodnje in podobno. Če povzamem tole bluzenje in malce slikovito opišem odnos odločevalcev (npr. županov, politikov na državni ravni, direktorjev, turističnih delavcev, …) do raziskovalnega in znanstvenega dela, potem lahko rečem, da marsikdo od omenjenih kravatarjev bolj verjame analizi oskrbnika npr. Koče pri Triglavskih jezerih o stanju doline oz. nekoga, ki dobro pozna nekoga, ki se dobro spozna na to zadevo, kot pa, da bi verjeli raziskavam in spoznanjem o dolini. Na tem mestu naj povem, da tu le močno karikiram in skušam podati splošno sliko o raziskavah in njihovi povezavi do odločitev na najvišji ravni, to pa nima nobene zveze s trenutnimi raziskavami, ki se dogajajo v dolini Za jezeram.

20130722-IMG_3461

Včasih je še vedno med raziskovalci različnih strok (geologi, geografi, biologi, zoologi, …) čutiti neko rivalstvo bolj v negativnem kot v pozitivnem smislu, kar se  mi zdi glede na število raziskovalcev v Sloveniji in potencialu, ki ga imamo popolnoma nesmiselno. Problem vidim predvsem v tem, da se v vsaki stroki najde kakšna močna osebnost na položaju, ki vse, kar skušajo dobrega narediti raziskovalci za povezovanje, uniči. Žalostno. Čutiti je tudi medsebojno borbo za EU projekte, prerekanje o tem, kaj bo kdo in zakaj, namesto, da bi naredili nekaj pametnega skupaj. Vseeno se čuti tudi neke spremembe in nakazujejo se sodelovanja, ki bodo mogoče v prihodnosti dala večjo težo raziskovalnemu delu, za katerega marsikdo misli, da je le zapravljanje davkoplačevalskega denarja. Ojoj ljudje, ko bi videli, koliko truda so morali npr. prijatelji geologi vložiti za to, da so v parih dneh opravili vse terensko delo in da jih pravo “možgansko” delo z analizami čaka v dolini. Kje so šele rezultati. Da ne omenim znanja, ki ga moraš imeti, da vse to lahko spelješ, kot vemo pa znanje ne raste kot plevel na vrtu.

20130722-IMG_3455

20130722-IMG_3465

20130722-IMG_3482

V zadnjih letih se je v dolini Za jezeram zvrstilo kar nekaj raznovrstnih raziskav, ki dokazujejo izjemno delo narave na tem majhnem koščku sveta, za katerega je seizmolog Albin Belar že leta 1906 pisal vladi na Dunaj, da naj ga zavaruje kot narodni park. Izšlo je tudi nekaj znanstvenih publikacij, ki so vse po vrsti izrednega pomena. Seveda pa je za večino ljudi jezik raziskovalcev preveč zapleten, pomanjkanje časa pa raziskovalcem ne omogoča opraviti še enega velikega truda in svoje rezultate predstaviti v poljudnem jeziku.

20130723-IMG_3672

20130723-IMG_3676

Naslednje leto bo 90 letnica prvega zavarovanja doline Za jezeram. Priložnost, da se javnosti na poljuden način predstavi ena največjih, če ne pa vsaj najlepših naravnih znamenitosti Slovenije.

20130723-IMG_3793

20130723-IMG_3788

20130723-IMG_3776

20130723-IMG_3775

Do takrat nas čaka še veliko dela, v naslednjih objavah pa bom del lepot in geološko-geomorfoloških ter kanček botaničnih značilnosti doline skušal predstaviti tudi na tem blogu. O nastanku doline sem pred časom že pisal: http://www.fotogaja.si/?p=2475

20130723-IMG_3780

20130723-IMG_3783